tag:blogger.com,1999:blog-81558945439042909622024-03-05T11:42:15.745+01:00ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJANa blogu so zbrane objave piscev, ki sinhrono raziskujemo družbeno dogajanje v Sloveniji in tujini. Prispevki so rezultat individualno ali kolektivno zbranega (tekst., ustnega, AV) terenskega gradiva med različnimi akterji in so namenjeni vsem, ki jih zadeve strokovno ali poljudno zanimajo; od študentov, strokovnjakov, do amaterjev, laikov in naključnih bralcev. Z raziskovanjem in pisanjem želimo ponuditi možne odgovore in predlagati potencialne rešitve za konkretne razmere v družbi in državi.ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.comBlogger58125tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-24674293347191921982020-06-04T05:35:00.000+02:002020-06-04T07:03:22.907+02:00<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="background-color: white; color: #1d2129; font-family: Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 14px; margin-bottom: 6px;">
A Protective Fox and a Chicken Hero<br />
<br /></div>
<div style="background-color: white; color: #1d2129; font-family: Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 14px; margin-bottom: 6px; margin-top: 6px;">
It was a fox who said: "It's a deadly virus" and put all chickens into the cage. And chickens were glad, feeling happy about their own fear, fancying new reality behind TV screens, feeling safe and proud about their own heroism. Each Thursday night chickens gathered and performed a chicken dance: performing and applauding to other heroic chickens for 10 minutes, showing bravery, while risking their own lives, now freed from the cage and enc<span class="text_exposed_show" style="display: inline; font-family: inherit;">ouraged by the fox. And they've got enlightened, those chickens: the fox didn't eat them, they escaped the virus and returned safely into the cage, feeling very proud, knowing they saved life. The fox is right. We hold the key. Why risking life out of the cage, if you can stay in and enjoy all the comfort, understanding and knowledge provided by the screen, where no fox can get you or your children, not even virus itself? The fox is right. Chickens are clever.This is a good fox, keep reminding every single chicken: protect yourself, stay at home and save lives. Even kids repeating it. This is the truth and enlightenment about protective fox and a chicken hero!</span></div>
<div class="text_exposed_show" style="background-color: white; color: #1d2129; display: inline; font-family: Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 14px;">
<div style="font-family: inherit; margin-bottom: 6px;">
Aljosa Dujmic</div>
</div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-51670184688291029692019-09-28T01:01:00.000+02:002019-09-28T01:22:33.489+02:00Manasin zaliv<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<br />
<div align="center" class="Navaden" style="line-height: 150%; page-break-before: always; text-align: center;">
<b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 14.0pt; line-height: 150%;">Manasin
zaliv</span></b><span class="Privzetapisavaodstavka"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;"><o:p></o:p></span></span></div>
<div align="center" class="Navaden" style="line-height: 150%; page-break-before: always; text-align: center;">
<b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 14.0pt; line-height: 150%;"><br /></span></b></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span class="Privzetapisavaodstavka"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Pogled je segal naravnost do starca v
umazano beli kurti. Mimo njega se je vila množica romarjev, ki se niso želeli
ustaviti. Utrujeni so nadaljevali hojo po sveti poti, ki se je zaključila z
obredom v mestnem templju. Nekateri so se ustavili pri njem, kazali na nekaj,
se med seboj pogovarjali in se čudili. Iz hotelske sobe v najvišjem, tretjem
nadstropju nisem mogel videti, kaj zbuja toliko pozornosti. Ljudje okoli starca
so nenadoma oživeli. Krilili so z rokami, kričali, se metali na kolena, se mu
klanjali in poljubljali tla. </span></span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span class="Privzetapisavaodstavka"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Stari mož se ni kaj dosti menil zanje. Brezbrižno
je stal in le srepo gledal predse. Stopil sem na ulico in se skozi množico
začel prebijati proti zbrani skupini. Že od daleč sem opazil, da starec stoji
samo na eni nogi. Na levi. Kaj se more, to je Indija... Jogi, na eni nogi... Pa
kaj potem? Skoraj sem se bil že čisto približal, ko me je nekdo pocukal za roko
in me zmotil z vprašanjem: ''<i>Gospod,<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>želite, da vam pokažem Manasin zaliv?</i>'' Verjetno so me presenetile njene
velike temne oči, da sem si ji pustil voditi, kot da bi me zapeljala otroška
naivnost. In še po tisti </span></span><span class="Privzetapisavaodstavka"><span style="font-family: "times new roman" , serif; line-height: 150%;">peklenski
</span></span><span class="Privzetapisavaodstavka"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">vročini! Začutila je, da
sem postajal nejevoljen. Poskusila me je pomiriti: ''<i>Zelo lepo je tam.</i>''
Smejala se je mojemu kislemu obrazu, vendar sem ji sledil. Začelo se mi je
vrteti v glavi, noge so postale težke, pot je kar lil iz mene in usta imel že
čisto suha. Kaj bom videl? Bo vredno mojega truda? Prispela sva. Zatekel sem se
v senco palminih listov. </span></span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span class="Privzetapisavaodstavka"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Počasi se mi je nehalo vrteti in pogled se je zbistril.
Začel sem opazovati. Daleč na levi je zaliv tonil za čeri, pred mano so ribiči
vlekli mreže iz morja, na desni pa sem videl ženice in otroke zlagati školjke v
lesene gajbice. Plaža je bila pokrita s školjkami. ''<i>Je to pokopališče školjk</i>?'' sem vprašal. ''<i>Ti je všeč tukaj?</i>'' Prikimal sem. Razložila mi je, da je,
med tem, ko sem počival v senci, odšla pogledat svoje brate in petletno sestro,
ki ob morju nabirajo školjke, iz katerih doma delajo lestence, te pa prodajajo
za zaslužek; njej tega ni treba početi vsak dan, ker hodi v šolo. Vprašal sem
jo, zakaj je tu toliko školjk. ''<i>Vem</i>,'' se je čisto po otroško namuznila. Malce
je počakala in nato potešila mojo zvedavost: ''<i>Moj dedek pravi, da je tukaj
Manasino gnezdo. Tu Manasa vali jajca. Vsako zvaljeno jajce se spremeni v
školjko. To se dogaja že od nekdaj. Dedek tudi pravi, do smo posebni ljudje,
zato nas Manasa ceni in nas ne požre. Mi smo nedotakljivi, zato lahko tu
nabiramo školjke in iz njih sestavljamo lestence</i>.'' Nisem mogel prikriti
nasmeha, saj sem razumel, da se pogovarjam z otrokom, ki nima več kot dvanajst let. Otrokom pa je lahko prodajati pravljice, kajne? Želel sem izvedeti, kdo je
Manasa. ''<i>Manasa je velika kača in vsak Indijec ve zanjo</i>,'' mi je pojasnila.
Vprašal sem jo, ali res verjame, da se izvaljena jajca spremenijo v školjke? Z
vso resnostjo mi je odgovorila: ''<i>Samo ti ne verjameš</i>.'' Priznal sem ji, da ne
verjamem takim razlagam, in ji skušal dopovedati, da tudi ona ne bo več, ko
odraste. Ni se dala zmesti in mi velela, naj odidem nazaj v mesto in se o
njenih besedah prepričam sam. Preden sva se razšla, mi je povedala </span></span><span class="Privzetapisavaodstavka"><span lang="EN-US" style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">š</span></span><span class="Privzetapisavaodstavka"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">e nekaj: ''<i>Veliko ljudi je želelo Manasi
ukrasti jajca. Večini ni uspelo. Kopali so globoko pod školjkami, da bi jih
našli,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>in na koncu izgubili življenje.
Zasulo jih je ali pa jih je Manasa zadavila. Ta budno pazi na svoja jajca. Samo
določenim je uspelo ukrasti jajce in tako dobiti posebno moč. Starec, ki v
mestu stoji na eni nogi, tedaj mladenič, je komaj ubežal kači. Ovila se je
okoli njegove noge. Življenje si je rešil tako, da si jo je odrezal in zbežal.
Pridobljena moč prihaja do izraza na mestu, kjer sva se srečala. Vse dokler bo
pri njem jajce, bo lahko ves čas stal na eni nogi. Tam stoji že leta in v roki
drži jajce z rdečo pego. Samo Manasina jajca imajo rdečo pego. Od romarjev, ki
prihajajo k nam pa sem slišala govoriti, da so tudi drugod videli može z
njenimi jajci. Srečali so jih v Chennaiju, Maduraiju in Varanasiju. Ne vem,
kakšne sposobnosti imajo, zapomnila pa sem si, da je v boju s kačo eden ostal
brez trebuha, drugi brez roke, tretji pa sedaj živi samo s polovico glave.</i>'' </span></span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span class="Privzetapisavaodstavka"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Spuščal se je že mrak, ko sva se poslovila. Obljubil sem ji, da jo obiščem
naslednji dan. Želela je, da bi spoznal še njeno družino. Povedala mi je naslov
in svoje ime: Elamathi. O njej bom napisal članek, ko se vrnem, sem pomislil in
odhitel nazaj proti hotelu, da ne bi zamudil večerje. Spotoma sem se še ustavil
pri jogiju. Starec je bil še vedno tam, stal je na levi nogi in v desni roki
držal jajce, podobno kokošjemu. Podobnost s kokošjim jajcem je kvarila le
drobna pega rdeče barve. Okrog njega je bilo zbranih še več ljudi kot prej.
Nekateri so spali ob njem, drugi peli ali igrali na različna glasbila, tretji
so se pogovarjali, četrti so se mu priklanjali… Starec pa je, kot da se ne
zmeni zanje, le srepo gledal predse.</span></span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span class="Privzetapisavaodstavka"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">K počitku sem legel kmalu po večerji.
Uspelo mi je posneti nekaj dobrih fotografij. Ujel sem prekrasne sončne zahode.
Pogledal sem še skozi okno, vse je bilo skoraj isto kot prej. Neutrudni jogi in
zbrana množica ob njem. Navil sem si budilko na tretjo uro zjutraj, samo da
preverim dogajanje na ulici, in legel spat. Ob treh je zazvonilo. Prebudil sem
se in pogledal na ulico: starec je bil še vedno v istem položaju in skoraj vsi
ljudje, zbrani okoli njega, so spali. Glasba in petje sta se polegla. Zaspal
sem nazaj. Zbudil sem se okrog osmih. Pogledal sem skozi okno: na ulici je bilo
skoraj vse isto, le bolj bučno. Na hitro sem se uredil in se odpravil do
deklice.</span></span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12pt;">S seboj sem vzel diktafon. Želel sem posneti vse, kar mi je prejšnji
dan povedala. Naletel sem na molk. Trdila je, da se ničesar ne spomni, in po mojem
prigovarjanju priznala, da je na poti domov srečala učitelja in mu povedala, o
čem sva se pogovarjala. Na smrt jo je prestrašil. Rekel je, da jo bo pretepel
in izključil iz šole, če mi še kaj pove. Njen dedek je samo skomignil z rameni
in mi rekel: ''<i>Učitelj je naš stanodajalec</i>''. Razumel se ga ... </span><br />
<span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12pt;">V znamenje
hvaležnosti sem še kupil lestenec iz školjk. Plačal sem štirikrat več, kot je
bil vreden, in se poslovil. V hotelu sem ga spravil v polivinilasto vrečko, ker
je imel močan morski vonj, da mi ne bi zasmrdel nahrbtnik. Mudilo se mi je že.
Naročil sem si rikšo in zapustil Rameswaram.</span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span class="Privzetapisavaodstavka"><span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;"><br /></span></span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Avtor:
Aljoša Dujmić<o:p></o:p></span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;"><br /></span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;"><i>Zgodbica je domišljijska. Napisal sem jo v spomin na tamilsko deklico Elamathi, ki sem jo srečal v indijski državici Tamil Nadu, v času terenskega raziskovanja o izkoriščanju otroške delovne sile.</i></span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;"><i><br /></i></span></div>
<div class="Navaden" style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<span style="font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">28.09.2019</span></div>
<br /></div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-55164143476941199112017-09-20T21:04:00.001+02:002017-09-20T21:08:57.463+02:00Kdo so Aibe in kako živijo: Pathéjeva pripoved<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div align="center" class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 150%; margin-bottom: 2.75pt; margin-left: 72.7pt; margin-right: 73.0pt; margin-top: 4.8pt; mso-outline-level: 1; text-align: center;">
<b><span style="color: #1d2129; font-family: "times new roman" , serif; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Kdo so <i>Aibe</i> in kako živijo: Path</span><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">éjeva pripoved<span style="color: #1d2129; mso-bidi-font-weight: bold; mso-font-kerning: 18.0pt;"><o:p></o:p></span></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 150%; margin-bottom: 6.8pt;">
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;"><br />
Mesec julij sem preživel v vasici Bani, ki leži v pokrajini Sahel na
severovzhodu Burkine Faso. Tu sem veliko
časa prebil s sedemindvajsetletnim Pathéjem Dico, ki je bil v času terenskega
raziskovanja moj sogovornik, pomočnik in prevajalec. Njegovo pripovedovanje je
pritegnilo mojo pozornost in tako sem se odločil, da nekaj zaupanega tudi
zapišem. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 150%; margin-bottom: 6.8pt;">
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Nekega dne
sva se namenila v mesto Gorom Gorom, ki leži na severu blizu malijske meje. Na
poti sva se ustavila v mestu Dori, ki je od vasice Bani oddaljeno dobrih
trideset kilometrov. Tu naj bi prestopila na avtobus, ki bi naju popeljal do
končne destinacije. Žal se je tega dne zbralo premalo ljudi, da bi avtobus
krenil na pot. Čakala sva na avtobusni postaji in se odločala, ali naj
preživiva dan v Doriju in nadaljujeva pot naslednji dan ali pa se vrneva nazaj
v Bani ter se takoj posvetiva načrtovanemu raziskovalnemu delu. Med čakanjem
sem opazoval skupinico dečkov, ki so nekaj metrov stran od naju igrali ročni
nogomet. Vsi so bili zelo slabo oblečeni, nekateri med njimi bosi, določeni pa
so imeli čez ramo na vrvici obešene plastične kanglice različnih barv. Obrnil
sem se k Pathéju in ga vprašal, čemu kanglice?<br />
»To so <i>Aibe</i><a href="file:///C:/Users/Aljosa/Desktop/Kdo%20so%20Aibe%20in%20kako%20%C5%BEivijo%20Pathejeva%20pripoved%20kon%C4%8Dna%201%20.docx#_ftn1" name="_ftnref1" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><!--[if !supportFootnotes]--><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">[1]</span></span><!--[endif]--></span></a>«,
je odgovoril in se za nekaj časa zamislil. Po kratkem premolku mi je pojasnil,
da nosijo kanglice, ker vanje zbirajo hrano, ki jo naprosijo. Ali pa denar, če
imajo srečo. Zvečer sem začel zapisovati sogovornikovo pripoved in razlage o
tem, kdo so <i>Aibe</i> in kako živijo. Zjutraj
pa sva se odločila, da se vrneva nazaj v Bani, ker so bile ceste zaradi nočnih
neviht preveč blatne, da bi lahko nadaljevala pot na sever. Ob povratku sem si
zapisal vse, kar je Pathé želel povedati. Preden pa razkrijem Pathéjevo zgodbo,
bi rad zaključil odstavek s pojasnilom, da mi je uspelo priti v Gorom Gorom,
toda šele čez kak dober teden. Takrat Pathé ni več preživljal časa z menoj, ker
so se kmalu za tem, ko sva zapustila Dori, najine poti ločile. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 150%; margin-bottom: 6.8pt;">
<i><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Pathéjeva pripoved<o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 150%; margin-bottom: 6.8pt;">
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Pri
trinajstih letih me je oče hotel poročiti. S poroko, ki je bila vnaprej
dogovorjena, se nisem strinjal, zato sem se nemudoma odločil in zbežal od doma.
Iz Burkine sem odšel v Mali, v mesto Mopti, ki je od Goroma oddaljeno dobrih petsto
kilometrov. Dve leti sem preživel kot ostali <i>Aibe</i>. Bil sem brez denarja in poznanstev, zato sem bil primoran
živeti v eni izmed muslimanskih šol, imenovanih <i>djangirde</i>. To je tradicionalna muslimanska šola, ki pa ni medresa.
Namenjena je osirotelim, siromašnim in zapuščenim otrokom. Ker pa gre predvsem
za učenje v večernih urah, ji ljudje rečejo tudi večerna šola.<br />
Šolo vodi <i>modibo<a href="file:///C:/Users/Aljosa/Desktop/Kdo%20so%20Aibe%20in%20kako%20%C5%BEivijo%20Pathejeva%20pripoved%20kon%C4%8Dna%201%20.docx#_ftn2" name="_ftnref2" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><!--[if !supportFootnotes]--><span class="MsoFootnoteReference"><b><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">[2]</span></b></span><!--[endif]--></span></a></i>,
ki je neke vrste muslimanski svečenik in verski učitelj. Status si pridobi na
podlagi obvladovanja velikega števila sur, ki jih je v dolgih letih ponavljanja
in urjenja osvojil prav v večerni šoli. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 150%; margin-bottom: 6.8pt;">
<i><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Modibo </span></i><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">opravlja različne verske, obredne,
zdravilske in skrbniške funkcije ali storitve. Za zdravilske storitve, ko na
primer zdravi s svetimi besedami in reki, mu ljudje plačujejo, za skrbniške pa
prejema manjše denarne zneske s strani staršev in drugih ljudi v skupnosti kot
nagrado za skrb za <i>Aibe</i>.<br />
<i>Aidjo</i> je edninska raba množinske
oblike <i>Aibe</i>. <i>Aidjo</i> je otrok, ki živi in se šola v večerni šoli, v <i>djangirde.</i> Po navadi je pripadnik druge
lokalne skupnosti.<i> Aidjo</i> prihaja od
drugod … In navsezadnje je <i>Aidjo</i>
tisti, ki izvršuje<i> modibove</i> ukaze. To
še posebej! <i>Aidjo</i> je prisiljen
izvrševati njegove ukaze, ne glede na čas dneva. Lahko je čas pouka, počitka
ali spanja, ko je otrok dolžan izvršiti to, kar mu je <i>modibo </i>zaukazal. Otrok mora zanj ali za člane njegove družine in
tudi za njegove sorodnike opravljati različna dela: gradbena, kmetijska, gospodinjska
in druga. Če ne izvrši tega, kar je bilo od njega zahtevano oziroma
pričakovano, sledijo sankcije. <i>Modibo</i>
v Moptiju je pretepal otroke z gumijastim avtomobilskim motornim jermenom. Nad
otroki se je izživljal tudi tako, da jih je silil v molitev pozno v noč ali pa
tako, da jih je prikrajšal za večdnevne obroke hrane. <i>Aidjo</i> je kot suženj! Suženj mora narediti to, kar se od njega
zahteva, in pri tem nima nobene možnosti, da bi lahko bilo kako drugače, saj je
brez vsakršnih pravic. <i>Aidjo</i> je
izkoriščajoči otrok. Prepuščen je milosti in nemilosti, kot suženj gospodarju.
Živi brez podpore in pomoči staršev, saj so slednji daleč stran ali pa staršev
sploh nima …<br />
Dan v <i>djangirdedjijih </i>za otroke
poteka tako: vstanejo v času prve jutranje molitve ob pol petih. Po končani
molitvi se odpravijo v mesto prosjačiti ali v gozd po drva. Razdeljeni so v dve
skupini in vsaka opravlja svoj del zahtevanih opravil. V<i> modibovo </i>poslopje<a href="file:///C:/Users/Aljosa/Desktop/Kdo%20so%20Aibe%20in%20kako%20%C5%BEivijo%20Pathejeva%20pripoved%20kon%C4%8Dna%201%20.docx#_ftn3" name="_ftnref3" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><!--[if !supportFootnotes]--><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">[3]</span></span><!--[endif]--></span></a>
se lahko vrnejo šele v času kosila, ob petih popoldne,<a href="file:///C:/Users/Aljosa/Desktop/Kdo%20so%20Aibe%20in%20kako%20%C5%BEivijo%20Pathejeva%20pripoved%20kon%C4%8Dna%201%20.docx#_ftn4" name="_ftnref4" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><!--[if !supportFootnotes]--><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">[4]</span></span><!--[endif]--></span></a>
ko prinesejo pridobljene stvari: hrano, denar in drva. Pičlo hrano, ki jim jo
je uspelo čez dan dobiti v mestu, razdeli <i>modibo</i>.
Ta dejansko predstavlja zanje edini dnevni obrok, razen če otrok kaj skrivoma
poje v mestu. Če pa <i>modibo</i> ni
zadovoljen s tem, kar so tistega dne otroci prinesli domov, sledi kaznovanje,
kot sem ga opisal prej. Spomnim se tudi, kako je enega pretepel, ko je zvedel,
da je nekaj pojedel na cesti … in ker ni tistega prinesel domov … Po kosilu
sledi molitev ob pol sedmi uri in nato še zadnja ob pol deveti zvečer. Šele po
zadnji molitvi se začne pouk.<br />
Pouk poteka pred obzidjem, izven gospodarjevega poslopja. Otroci, ki so zbrani
okrog ognja, za <i>modibom </i>ponavljajo besede
iz Korana v arabščini. Učenje poteka vsak dan do enajste ure ali do polnoči, če
se tako odloči <i>modibo</i>. Besede se
morajo izgovarjati glasno, razločno in intenzivno. On je tisti, ki na to
opozarja in tudi stopnjuje tempo. Če učitelj, ali nekdo od starejših, ki ga v
odsotnosti nadomešča, ni zadovoljen z izgovarjavo, sledi kaznovanje z udarci
ali večurno ponavljanje sur daleč čez polnoč. Vedeti pa moraš, da gre pri tem
za učenje v arabskem jeziku na način ponavljanja, a brez razumevanja pomena
besed. Otroci in v veliki večini tudi odrasli razumejo samo pomene krajših
besednih zvez v smislu: »Alah je velik!« ali »Ni drugega boga, razen Alaha!« ali
»Mohamed je njegov prerok!«; torej tiste, ki so v splošni rabi …<br />
Število otrok v večernih šolah variira. V Maliju in Burkini štejejo </span><i><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">d</span></i><i><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">jangirdedjije
</span></i><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">od nekaj
deset do sto ali več otrok. V obeh državah so večerne šole številčne. Deklice v
njih sicer najdemo, se pa, če imajo starše, po končanem pouku vrnejo nazaj
domov. V<b> </b><i>djangirdedjijah </i>tako v
glavnem spijo samo dečki in tisti med njimi, ki so brez staršev, so največkrat izpostavljeni
fizičnim in drugim zlorabam …<br />
Kaj naj še povem …? Po dveh letih mučnega življenja v večerni šoli <i>djangirde</i> sem odšel stran. Imel sem
srečo, da sem se lahko priključil neki glasbeno-cirkuški skupini in z njimi,
kot njihov član, preživel nekaj dobrih let.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 150%; margin-bottom: 6.8pt;">
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Pathéja Dico<i> </i>sem spoznal po naključju na eni izmed
cest glavnega mesta Burkine Faso. Predstavil se mi je v popolni angleščini.
Sedaj je turistični vodnik. Skupaj sva doživela lepe in, vsaj zame, nepozabne
trenutke.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 150%; margin-bottom: 6.8pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 150%; margin-bottom: 2.75pt; margin-left: 0cm; margin-right: 73.0pt; margin-top: 4.8pt; mso-outline-level: 1; text-align: justify;">
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 150%;">Avtor: Aljoša Dujmić, terenski etnografski zapis, julij 2014.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div>
<!--[if !supportFootnotes]--><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<!--[endif]-->
<br />
<div id="ftn1">
<div class="MsoNormal" style="background: white; margin-bottom: 2.75pt; margin-left: 0cm; margin-right: 73.0pt; margin-top: 4.8pt; mso-outline-level: 1;">
<span style="font-size: x-small;"><a href="file:///C:/Users/Aljosa/Desktop/Kdo%20so%20Aibe%20in%20kako%20%C5%BEivijo%20Pathejeva%20pripoved%20kon%C4%8Dna%201%20.docx#_ftnref1" name="_ftn1" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; line-height: 115%;"><!--[if !supportFootnotes]--><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 115%;">[1]</span></span><!--[endif]--></span></span></a><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; line-height: 115%;">
</span><span style="color: #1d2129; font-family: "times new roman" , "serif"; line-height: 115%;">Avtor se v nadaljevanju
prispevka poslužujem rabe besed Aidjo, Aibe, djangirde in </span><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; line-height: 115%;">djangirdedji po razlagi sogovornika
Pathéja Dico: Aidjo - raba v ednini → Aibe - množina, djangirde - ednina → djangirdedji
- množina. Poševno ležeče besede pripadajo
fulfuldsko govorečemu ljudstvu Fulcev, ki so v angleško govorečem svetu znani
kot »Fula people«<i> </i>ali<i> </i>»Fulani«<i>.</i></span></span></div>
</div>
<div id="ftn2">
<div class="MsoFootnoteText">
<span style="font-size: x-small;"><a href="file:///C:/Users/Aljosa/Desktop/Kdo%20so%20Aibe%20in%20kako%20%C5%BEivijo%20Pathejeva%20pripoved%20kon%C4%8Dna%201%20.docx#_ftnref2" name="_ftn2" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "times new roman" , "serif";"><!--[if !supportFootnotes]--><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 115%;">[2]</span></span><!--[endif]--></span></span></a><span style="font-family: "times new roman" , "serif";"> Drugi izraz, ki nadomešča fulfuldsko
besedo <i>modibo, </i>je <i>marabu</i>. Slednji je med banskimi Fulci v
pogosti rabi.<o:p></o:p></span></span></div>
</div>
<div id="ftn3">
<div class="MsoFootnoteText">
<span style="font-size: x-small;"><a href="file:///C:/Users/Aljosa/Desktop/Kdo%20so%20Aibe%20in%20kako%20%C5%BEivijo%20Pathejeva%20pripoved%20kon%C4%8Dna%201%20.docx#_ftnref3" name="_ftn3" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "times new roman" , "serif";"><!--[if !supportFootnotes]--><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 115%;">[3]</span></span><!--[endif]--></span></span></a><span style="font-family: "times new roman" , "serif";"> </span><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Poslopje sestavljajo skromna hiša, kjer živi <i>modibo</i> s svojo družino, s streho pokriti prostor, kjer spi večje
število otrok (od 20 do 100), in dvorišče, ki je zamejeno s peščenim obzidjem.</span><span style="font-family: "times new roman" , "serif";"><o:p></o:p></span></span></div>
</div>
<div id="ftn4">
<div class="MsoFootnoteText">
<span style="font-size: x-small;"><a href="file:///C:/Users/Aljosa/Desktop/Kdo%20so%20Aibe%20in%20kako%20%C5%BEivijo%20Pathejeva%20pripoved%20kon%C4%8Dna%201%20.docx#_ftnref4" name="_ftn4" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "times new roman" , "serif";"><!--[if !supportFootnotes]--><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 115%;">[4]</span></span><!--[endif]--></span></span></a><span style="font-family: "times new roman" , "serif";"> </span><span style="font-family: "times new roman" , "serif";"> </span></span><span style="font-family: "times new roman" , "serif"; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><span style="font-size: x-small;">V času druge (molitev ob pol dveh) in tretje molitve
(molitev ob pol štirih) otroci ostajajo izven <i>modibovega</i> poslopja</span>.</span><span style="font-family: "times new roman" , "serif";"><o:p></o:p></span><br />
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgHKmpcuWsRVhU8q7HOZ2HI7S7XeKt6GHiaAtxi3eYBz-0z5fMTqbSKNOZVF_QDvVIpc5zl0Zio4sg55oN-vkcnOVmn9XA0pa12xYxRbLAFE9JskyLmzRW29NGaWsKvYyn1uK-7Mrl4EtM/s1600/12079307_162220447461093_7484998584567799241_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="720" data-original-width="960" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgHKmpcuWsRVhU8q7HOZ2HI7S7XeKt6GHiaAtxi3eYBz-0z5fMTqbSKNOZVF_QDvVIpc5zl0Zio4sg55oN-vkcnOVmn9XA0pa12xYxRbLAFE9JskyLmzRW29NGaWsKvYyn1uK-7Mrl4EtM/s320/12079307_162220447461093_7484998584567799241_n.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiWXNVHP59Z1Vf3JglYprq1Ribw9Ul-REyBd654nlbcLM_dGfRlKHu7tfroWVWGk6E8zpuxP-02s5bSfOvM3hs6itjEDRRfsT6fRlVOr7RsOe7IQUv1skxRm1MpkZak-ebaXXvi_cnlTOc/s1600/12115856_162220900794381_6930269742478480172_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="720" data-original-width="960" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiWXNVHP59Z1Vf3JglYprq1Ribw9Ul-REyBd654nlbcLM_dGfRlKHu7tfroWVWGk6E8zpuxP-02s5bSfOvM3hs6itjEDRRfsT6fRlVOr7RsOe7IQUv1skxRm1MpkZak-ebaXXvi_cnlTOc/s320/12115856_162220900794381_6930269742478480172_n.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgu6dXN3znAh2hngX71wB2ShR2T2NDD_otbGaj3-gMeEdB1c00QKUhJcluwHt6WCInH5Bpl6JtEitaWEvSsO7xFibucNJo0tR-DTf2mc6ruizZSUMq9mwoZf8NYuH9E7X8ZF9th-04Ni0w/s1600/12115890_162220614127743_6430144050908279018_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="720" data-original-width="960" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgu6dXN3znAh2hngX71wB2ShR2T2NDD_otbGaj3-gMeEdB1c00QKUhJcluwHt6WCInH5Bpl6JtEitaWEvSsO7xFibucNJo0tR-DTf2mc6ruizZSUMq9mwoZf8NYuH9E7X8ZF9th-04Ni0w/s320/12115890_162220614127743_6430144050908279018_n.jpg" width="320" /></a></div>
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoFootnoteText">
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoFootnoteText">
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><span id="goog_1834173307"></span><span id="goog_1834173308"></span><br /></span></div>
</div>
</div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-18058738089367216442016-01-04T16:44:00.000+01:002016-01-07T11:55:23.478+01:00PANOPTIKONSKI DERSIM: »PITJE ČAJA, TO JE DEMOKRACIJA!«<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">PANOPTIKONSKI
DERSIM: »PITJE ČAJA, TO JE DEMOKRACIJA!«<br />
<br />
»V tem mestu imam občutek, da je mirno. Tako vsaj zgleda. Pravzaprav, rekel bi,
da tu vlada neka nenavadna tišina. Lahko jo občutim. Je v zraku in vzbuja
nelagoden občutek napetosti. Ali samo jaz to občutim ali tudi ti?« sem vprašal
sogovornico Arzu, ker me je zanimalo, ali se bo strinjala z menoj.<br />
<br />
»Tudi jaz mislim, da je tako, in sprašujem se, zakaj je tako. Ja ..., ta tišina
... samo da ne najdem odgovora na to« (sogovornica Arzu, terenski etnografski
zapis: Tunceli, januar 2012).<br />
<br />
V mesto Tunceli (beri Tundželi), v turški vzhodni Anatoliji, sem se pripeljal v
začetku meseca januarja 2012. Ob prihodu v mesto je avtobus zaustavila
policija, ki je pregledala potovalke in osebne dokumente, med slednjimi moj
potni list. Bil sem edini tujec med lokalnimi potniki. Sem turisti le redko
zaidejo. Zanimivo pa je to, da sem zahajajo </span>– <span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">kljub vojnemu območju in nevarnostim, ki ga predstavlja
</span>–<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"> ljubitelji
lova na divje prašiče in divje koze. V času 14-dnevnega bivanja sem srečal dva
francoska, enega švicarskega in enega nemškega lovca.<br />
Dersimska pokrajina in v njej mesto Tunceli*[1] (v nadaljevanju Dersim) je
epicenter kurdskega gverilskega upora pod imenom PKK**[2] proti represivnim
delovanjem in zatiranjem kurdskega***[3] in alevitskega**** [4] življa s strani turških
oblasti.<br />
<br />
Mesto in njegova hribovita okolica sta strogo varovani ali, bolje rečeno,
nadzorovani s strani turške vojske in policije. Številne vojašnice, opazovalni
policijski/vojaški stolpi in bunkerji po mestu ter hriboviti okolici, poti,
ograjene z železno mrežo/žico, številne vojaške in policijske cestne ter zračne
patrulje nizajo elemente panoptikonskega Dersima. Kljub temu je na cesti redko opaziti
vojaška ali policijska vozila, saj oboji uporabljajo civilna. Najbolj
strašljivo je to, da policijsko in vojaško osebje, ki se giblje po mestu, ni
oblečeno v uniforme. Tako obstajata vidni in nevidni nadzor. Vidni, za katerim »stojijo«
prepoznavno policijski/vojaški premični in nepremični subjekti ali objekti, ter
nevidni, ki je vseprisoten, vsem na očeh, toda vsakemu prebivalcu skrit
pogledu. Ur je bil eden izmed sogovornikov, ki je poudaril: <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">»Vse
nadzirajo in vse vedo. Vse o naših bratih, sestrah, partnerjih in družinah. <br />
Povsod so. Nikoli ne veš, kdo izmed civilistov, ki jih srečuješ, je policaj. Po
vseh hotelskih recepcijah so in nikoli ne veš, kdo te opazuje za sosednjo mizo«
(sogovornik Ur, etnografski terenski zapis: Dersim, januar 2012).<br />
<br />
Po Urovem mnenju je »zaradi zapletene politične in ekonomske situacije na tem območju
težko najti delo. Plače so nizke, zato je veliko osnovnošolskih učiteljev in
drugih izobražencev še popoldansko zaposlenih. Dopoldan poučujejo, popoldan pa
delajo za policijo. Policija pa je povezana z vojsko« (terenski etnografski
zapis: Dersim, januar 2012). Na ta način se izvaja še dodaten nadzor, nadzor
nad najmlajšo populacijo, saj se tako »prisluškuje tudi otrokom v šoli« (terenski
etnografski zapis: Dersim, januar 2012).<br />
<br />
Nadzor v stanju nenehne negotovosti pred vojaškim ali policijskim nasiljem,
vezan na osebni ali socialni (tudi jezikovni) spomin dogodkov iz preteklosti,
zbuja strah med ljudmi. Spomin na dogodke iz preteklosti lahko prikliče
travmatične občutke, ki jih je sogovornik Husseyin opisal tako: <br />
<br />
»Bil sem star kakih deset ali enajst let. Z materjo sva se povzpela na enega od
okoliških hribov. Mislim, da sva nabirala zelišča za čaj, ko sva naletela na
dva turška vojaka. Ker sta videla, da je moja mati Kurdinja, sta se začela iz
nje norčevati. Govorila sta ji po turško in jo zmerjala z žaljivkami. Ko sta
ugotovila, da ju ne razume, sta se ji začela posmehovati in mi ukazovala, da
prevajam njune besede. Jaz sem se naučil jezika šele v šoli, prej ga nisem
znal. Mati je bila prestrašena, samo ponavljala je: 'Prosim, pustite naju pri
miru, prosim, pustite naju pri miru ...' Njiju je zabavalo to, da ni znala
govoriti po turško. Ukazovala sta ji, naj za njima ponavlja besede, in se ji
potem smejala. Smejala sta se njeni izgovorjavi. Ko sta se naveličala, sta naju
napodila in odšla svojo pot. Midva pa, kakor so naju nesle noge, hitro proti
domu. Minilo je kakšne pol minute, ko sva zaslišala močan pok, eksplozijo.
Nisva se ustavljala, stekla sva domov. Imela sva veliko srečo. Kmalu smo
izvedeli, da sta bila dva turška vojaka ubita. Prav na hribu, kjer sva z materjo
nabirala zeli. Kaj se je zgodilo? Dogodilo se je to, da sta vojaka, kmalu za
tem, ko sta naju zapustila, stopila na pehotno mino. K sreči sta oba umrla. <i>K sreči</i> pravim zato, ker bi drugače
mislila, da sva jo midva nastavila. Če bi kdo izmed njiju preživel, bi prav
gotovo mislil, da sva se midva tam sprehajala, ker sva nastavljala mine. Ne bi
nama verjeli, da sva nabirala zelišča. In potem bi nastradali, vsi mi, cela
družina, vse bi nas pobili. Nikoli ne bom pozabil, kako nas je bilo potem
strah. Kaj če naju je kdo videl in se o tem razve? To smo se spraševali in v
strahu čakali na to, kaj bo. To je taka groza, živeti v strahu, ko ne veš, ali
te je kdo ovadil ali ne. Še danes to občutim, samo da pomislim na to. Glede na
to, da se danes o tem pogovarjam s teboj, pa lahko sklepaš, da ni bilo nikogar,
ki bi naju videl« (sogovornik Husseyin, terenski etnografski zapis: Dersim,
januar 2012).<br />
<br />
Toda ni samo stvar spominjanja, kot pravi antropologinja Karin Doerr, temveč
tudi podoživljanja v mentalnem smislu, pogosto skozi besede, ki prinašajo neko
emocionalno silo. Podobno lahko to doživljajo oziroma trpijo tudi otroci,
potomci preživelih (Doerrjeva se tu nanaša na potomce preživelih druge svetovne
vojne) </span>– <span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">gre za
travmo druge generacije. To se kaže na primer v delih novodobne umetnice Ruth
Liberman, ki v svojih delih, ki so mešanica besedila in fotografije, razkazuje
neko nasilno konfrontacijo z osovraženimi nemškimi besedami. Beseda Jud je,
denimo, ena od teh besed na njenem seznamu, ki bi jo Ruth rada USTRELILA (Beseda
USTRELITI je tudi naslov njenega opusa oziroma dela v nenehnem nastajanju). Po
njenem mnenju je beseda Jud najbolj zlovešča beseda nacistične Nemčije, saj je
predstavljala demonično opozicijo besedi Nemec. Drugi primer je židovska
zvezda, ki je bila emblem segregacije, označevala je status drugega, javno
videnega (nem. Untermensch).<br />
Besede, ki so spodbujale strah pri Doerrjevih sogovornikih in sogovornicah, so
bile besede, povezane z izkušnjo preživetja holokavsta: ostale so boleče
vtisnjene v spomin, ne glede na to, ali je šlo pri preživelih za materin jezik
ali ne. Te besede so bile prenesene v druge države in druge jezike ter drugačne
jezikovne rabe. Ko so njeni sogovorniki zaslišali določene nemške besede,
besede, ki so jih degradirale, ogrožale ali bile evfemizem za umor, so jih
takoj odpeljale nazaj v preteklost. Toda preteklost, ki je prekrila sedanjost –
zato je za nekatere holokavst bil včeraj in ostaja še danes –, tako namreč preživeli
doživljajo tudi nemški jezik <i>per se</i>,
ki ostaja za njih še vedno sinonim za naciste, njihove glasove in dejanja. Nekateri
so se ustrašili, ko so zaslišali nekoga govoriti nemško, in tako rekoč ne bi
nikoli več stopili na nemška tla.<br />
Primer besede take vrste je <i>Selektion</i>.
Mnogim ni bilo takoj jasno, kaj dejansko pomeni selekcija. Preživeli se
spominjajo, kako so stali v vrsti v koncentracijskih taboriščih in je stran, ki
jo je določil esesovec, levo ali desno, odločala o življenju ali smrti (zgoraj
vse Doerr 2009).<br />
<br />
Strahovi operirajo tudi kot nekakšen indeks moralnih zaskrbljenosti, ki ne
poudarjajo samo zaskrbljujočega ali perečega stanja, temveč determinirajo izide
v prihodnosti.<br />
Ljudje v Dersimu in drugi, s katerimi sem se pred tem srečal v Şanlıurfi,
Diyarbakırju in Vanu, so bili še pod močnim vplivom dogodka, ki se je zgodil
pred dobrim tednom. »Turška letala F-16 so ponoči, ob 23. uri, zbombardirala
vas Ortasu, ker naj bi bili vaščani člani PKK. 31 je mrtvih. Tako tu piše,« je
o dogodku, ki ga je opisovalo lokalno časopisje, povzemal Husseyin, ko sem bil
še v Şanlıurfi. Ni se strinjal z navedenim, ker, po njegovih besedah, »tu
vsakdo ve, da če si član PKK, moraš v hribe. PKK-jevcev ni v vaseh« (terenski
etnografski zapis, Şanlıurfa: december 2011). Novica je pretresla vse, najbolj
prizadeti pa so se čutili kurdski sogovorniki, ki so letalski bombni napad
povezovali s situacijo v Vanu in ju interpretirali kot »napad na nas Kurde« ali
»tako nas ustrahujejo« ali »načrtno uničenje Kurdov« ali »etnično čiščenje« ali
»načrtno izseljevanje« (terenski etnografski zapis, Şanlıurfa, Diyarbakır in
Van, december 2011 ter Dersim, januar 2012). V Vanu so se prebivalci, po večini
Kurdi, soočali s hudo zimo in bili v času po potresu življenjsko ogroženi.
Turške oblasti jim niso nudile skoraj nikakršne humanitarne pomoči, kar je
prisililo ljudi, da so množično začeli zapuščati Van in njegovo okolico. V
času, ko sem prispel v Van s tremi kurdskimi prijatelji, je, po besedah
kurdskih novinarjev, s katerimi sem se pogovarjal, od milijonskega števila, po
dveh mesecih od prvega potresnega sunka, ostalo v mestu samo še kakih 15.000
prebivalcev: »Med njimi največ revnih in tistih, ki jih razmere in strah niso
prisilili, da bi zapustili potresno območje« (terenski etnografski zapis, Van:
december 2011).<br />
V dneh po letalskem bombnem napadu so se informacije o dogodku, ki so jih
lansirale TV in časopisne hiše, spreminjale. Angleški The Guardian je navajal
35 smrtnih žrtev, Aljazeera prav tako, Al-Monitor 34. Kmalu so si bili množični
mediji enotni v tem, da žrtve niso pripadale PKK-ju, temveč so bile žrtve moški
in njihove mule oziroma osli iz vasi Ortasu in Gulyazi, ki ležita v pokrajini
Şırnak, blizu severne iraške meje. Do pokola na turško-iraški meji naj bi
prišlo pomotoma, ker naj bi tihotapce naftnih derivatov, tobaka in drugih
dobrin turška vojska zamenjala za teroriste. Dejanju, ki ga je vrhovno članstvo
največje prokurdske stranke obsodilo za zločin proti človeštvu, so sledili
protesti, najštevilčnejši v Diyarbakırju (kjer je prišlo tudi do fizičnega obračunavanja med množico in
policijo, metanja molotovk na eni strani ter uporabe vodnega topa in solzivca
na drugi), Istanbulu in Ankari (prim. The Guardian/Aljazeera/Al-Monitor: 2011, <a href="http://l.facebook.com/l.php?u=http%3A%2F%2Fwww.theguardian.com%2Fworld%2F2011%2Fdec%2F29%2Fturkish-air-strikes-iraq-border&h=mAQFdPJOc&enc=AZMGbye0EMoJ2Z1nERMKz9mTGUbNwxgvyvOCaspF7ob7KWiptTy0ZPTc3VQEK-7bAt_nPeUtd1RwPP11Jk2ByIEE0UDG8Rxj--_PQy8UZLj73p9NkyJsnTaWIgs1BKiKR7itk0zU90vX5JdSpzUR8OGf&s=1" target="_blank"><span style="color: blue;">http://www.theguardian.com/world/2011/dec/29/turkish-air-strikes-iraq-border</span></a>,
<a href="http://l.facebook.com/l.php?u=http%3A%2F%2Fwww.aljazeera.com%2Fnews%2Feurope%2F2011%2F12%2F20111229824112567.html&h=xAQGDrwDs&enc=AZO4vLPV0lmv6NhGyDdLjV-cDL3Te7j6CFnUQ3AbvPg-pMUp-2LYgLhLn86Buy8sXJwXz_Qz3cSNaIDXBehAH8UhBhSlYAwcvGoga1emcc4E0cxaQiFFqr_5hZdH0PlNSBmhbDGakP4AqyoioIEOcjE_&s=1" target="_blank"><span style="color: blue;">http://www.aljazeera.com/news/europe/2011/12/20111229824112567.html</span></a>,<br />
<a href="http://l.facebook.com/l.php?u=http%3A%2F%2Fwww.al-monitor.com%2Fpulse%2Foriginals%2F2015%2F04%2Fturkey-new-security-threat-to-mules.html&h=MAQF8dsn5&enc=AZOKgRQn5PlBaeIyD84fF7DfBSNLIre3BZKO6jeGVG4Ak4lgEYjAotC0zVK47AujwADN-uFfPR6T-yTeA3fkOhhrrd4szwEHZqn1-ACrt2GzL8H0Yf_VGX-uCDai8FC4DcIY0nCNy5edfuCQdM99APGd&s=1" target="_blank"><span style="color: blue;">http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/04/turkey-new-security-threat-to-mules.html</span></a>).<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br />
Vsi sogovorniki v Dersimu, s katerimi sem se pogovarjal o tem, so se počutili
prizadeti. Sogovornici Nazli in Arzu sta menili, da »v zadnjih letih, pred tem
dogodkom, v Dersimu ni bilo čutiti take napetosti med vojsko/policijo in
civilnim prebivalstvom, kot jo je sedaj«, Ali in Mahmut sta se strinjala, da je
čutiti, da je »nekaj v zraku« in »da se nekaj pripravlja«, Ura pa je skrbelo
to, »da bo prišlo do povračilnih akcij z druge strani« (terenski etnografski
zapis: Dersim, januar 2012). Po Nazlinem mnenju »to vzbuja nenehen stres, ker
spodbuja še večji nadzor«; spomnila se je, da so nekaj podobnega doživljali
leta 1995, ko se je turška vojska odzvala na kurdsko-alevitske gverilske akcije
tako, da so telesa tistih, ki so bili v spopadu ubiti, »privezali na vojaška
vozila in jih vlekli po dersimskih ulicah«, in zaključila s tem, da je to »še
eden od načinov, kako turška vojska ustrahuje tukajšnje ljudi« (sogovornica
Nazli, terenski etnografski zapis: Dersim, januar 2012). Mahmut je pridal, da
si je tudi policija dovolila fizično se znašati nad civilno populacijo, »še
posebej, če je kdo umrl iz njihove strani«, toda »v zadnjem času ni tako, sedaj
samo grdo in jezno gledajo ter usmerjajo puškine cevi v nas« (terenski
etnografski zapis: Dersim, januar 2012).<br />
V Dersimu sem ostal štirinajst dni. S prevajanjem pogovorov s sogovorniki, ki
niso znali angleškega jezika, sta mi največkrat pomagala profesor na tuncelski
univerzi (Tunceli Universitesi) Omer in njegova asistentka Burcu. Njega in
njegove prijatelje sem tudi prosil, ali bi me bili pripravljeni peljati z avtom
po Dersimu, ko bi jaz, skrivoma, snemal s kamero. Nihče med njimi si tega ni
upal storiti. »To je prenevarno,« so bile besede, ki so odklonile mojo prošnjo,
»ker če te opazijo, te lahko ustrelijo« (sogovornik Omer, terenski etnografski
zapis: Dersim, januar 2012). Iskal sem načine, kako posneti vsaj nekaj kadrov,
se izmakniti nevidnemu očesu nadzora in fotografirati, ko bi imel priložnost.
Bil je petek, po zapiskih iz dnevnika sodeč, sprehajal sem se po centralnem delu
mesta in fotografiral. Ljudje na cesti, ki so me opazili, so se zaustavljali,
začudeni in presenečeni nad mojim početjem. Nekajkrat mi je uspelo sprožiti, ko
pa sem fotografiral vojaško opazovalnico pri centralni vojaški kasarni, me je
opazil vojak na straži in začel name vpiti. Ucvrl sem jo navzdol po klancu in
pri avtobusni postaji zavil desno v manjšo ulico, z namenom, da se v polkrogu
prebijem na drugo stran, proti občinski stavbi, pri kateri je bil tudi hotel, v
katerem sem bil nastanjen, in se v svoji sobi potuhnem. Slabo sem se odločil.
Ulica je bila slepa, brez možnosti prehoda ali nadaljevanja poti. Moral sem se
vrniti. Na poti nazaj sta me zaustavila moška srednjih let, v civilni obleki.
Govorila sta turško, uporabljala govorico rok in jezno kazala, naj jima izročim
fotoaparat. Po pregledu potnega lista sta zahtevala, da jima sledim. Odšli smo
v kasarno.<br />
Ponudila sta mi čaj, začela pregledovati posnete fotografije in me spraševala,
v zelo skopi angleščini, zakaj sem fotografiral vojaške objekte. Delal sem se
neumnega: »Zakaj pa ne? V čem je problem?« In igral začudenje. »Pri nas v
Turčiji to ni dovoljeno,« je bil odgovor (terenski etnografski zapis: Dersim,
januar 2012). »Tega nisem vedel,« sem se lagal in trdil, da se pri nas v
Sloveniji lahko fotografirajo civilni, vojaški in policijski objekti prav tako.
Skušal sem biti popolnoma miren in nekako dajati videz brezskrbnosti. Igral sem
igro »kot da nisem vedel« in jima razlagal, da sem v tem kraju prvič, kjer je,
kot sem na moje presenečenje opazil, zelo veliko vojaških objektov, jaz pa sem
danes izkoristil lep sončen dan, se sprehajal po mestu in fotografiral: pa ne
samo vojaških, vse, kar se mi je zdelo zanimivo, in jima kazal posnetke. Vse
tiste, na katerih so bili vojaški in policijski objekti, sta zahtevala, da jih
zbrišem. Verjetno mi nista zaupala, da jih dejansko brišem, ker je eden od
njiju velel, naj mu izročim spominsko kartico, in jo odnesel iz sobice. Hitro
se je vrnil, z njim pa je vstopilo še pet policajev, vsi v civilnih oblekah. V
zelo slabi angleščini so me začeli navzkrižno izpraševati, kaj počnem v tem
kraju. Bilo jim je nenavadno, da bi turista lahko pritegnil Tunceli; tiste, ki
obiščejo Turčijo, ponavadi zanimajo mesta, kot so Istanbul, Ankara in drugi
lepi kraji, ne pa Dersim, sredi gora, pa še to, kar je eden izmed petih
poudaril, da »imamo tu teroriste« in mi za tem naslovil vprašanje: »Verjetno si
slišal za skupino PKK?« (terenski etnografski zapis: Dersim, januar 2012).
Odgovoril sem, da sem antropolog, in suvereno povedal, da se mi je zdelo
nenavadno, da je videti po mestu in okolici toliko vojaških in policijskih
objektov, ter vprašal, ali je morda med njimi kdo, ki bolje govori angleško,
ker bi jim potem lažje razložil, kdo sem in zakaj sem tu. Predlagal sem jim, da
lahko pokličem tukajšnjega prijatelja, ki bi pomagal s prevajanjem, da bi se
lažje razumeli. Med seboj so se začeli pogovarjati, pogledovali proti meni, se
mi smejali, medtem ko so trije ves čas nekaj iskali zatopljeni pred
računalniškim ekranom. Vključili so se z vprašanjem, ki mi ga je brkati možakar
na moji levi naslovil dokaj jezno in glasno: »Why photo, why photo police and
military?« (terenski etnografski zapis: Dersim, januar 2012). Provokativno sem
mu odgovoril: »Zakaj pa ne? A ni tu demokracije?« Za trenutek je nastala smrtna
tišina. Eden izmed komandantov, ki sta me pripeljala na zaslišanje, je strogo
odgovoril in kazal z roko na moj čaj: »Demokracija? To je demokracija! Pitje
čaja, to je demokracija!« (terenski etnografski zapis: Dersim, januar 2012).
Ostali so se živčno in razburjeno zarežali in se zopet začeli med seboj
pogovarjati, ko je vstopila nova skupina petih v prostor, ki je bil sedaj
popolnoma nabit. K meni je pristopil mlajši med njimi, imel je kakih trideset
let, in se z mano začel pogovarjati v malo boljši angleščini. Povedal se mu, da
sem antropolog in da sem tu, ker raziskujem. Bil je prvi, pri katerem sem dobil
občutek, da razume, kaj pomeni beseda antropolog. Predstavil se mi je kot
učitelj zgodovine, ki si, v popoldanskem času, zaradi dodatnega zaslužka, služi
kruh še s to službo. Zanimalo ga je, kaj tu raziskujem. Razložil sem, da zbiram
terensko gradivo, ki se nanaša na razumevanje turškega nacionalizma in
militarizma. Ta podatek je prenesel drugim. <br />
Bilo je dokaj živahno. Eni so prihajali, drugi odhajali, prišle sta še dve novi
enoti po štiri ali pet samo moških članov in vsaki sem moral odgovarjati na
skoraj identična vprašanja. Vsaka je pregledala potni list in brskala podatke
po računalniku. Vmes so me pogostili še s turško kavo. Po kakih dveh urah se
nam je pridružil možakar štiridesetih let, ki me je prosil, da če bom o tem
pisal, ne razkrivam njegove identitete. Predstavil se mi je z imenom in z
identifikacijsko številko, v perfektni ameriški angleščini. Bil je agent
specialne enote terorističnega oddelka. Najprej me je vprašal, ali so z menoj
lepo in korektno ravnali. Prikimal sem mu. Opravičil se mi je za »nepotrebni
pripetljaj« in me prosil, naj mu razložim, kaj je namen mojega obiska. Moje
razlage je v strnjenih povedih prevajal svojim kolegom in obenem skušal
pomiriti njihove burne reakcije. Delovalo je, kot da je vsakomur, ki se je
razburil, skušal osvetliti pomen moje raziskave. Čez nekaj časa so mi prinesli
spominsko kartico. Vprašal sem, ali so zbrisali posneti material. Odgovoril je,
da ne. Verjetno sem imel srečo, ker sem imel »predpotopni« fotoaparat z ravno
takšno kartico in jim to ni uspelo narediti, agent pa se je zavzel za to, da mi
vrnejo material, ker ga potrebujem »za znanstvene namene«, in jih prepričeval, »da
ne delam novinarske reportaže«. Bil je edini, ki je vedel, da sem že pred
prihodom v Dersim obvestil županjo o naravi raziskovalnega dela, me poučil, da
bi se moral ob prihodu oglasiti še na policijski postaji in tudi njih obvestiti
o svojih namenih. Po kakih dobrih treh urah se je zasliševanje končalo, vrnili
so mi potni list in z agentom sva bila že skoraj pri izhodu, ko se je pojavila
nova enota petih: postopek se je ponovil (terenski etnografski zapis: Dersim,
januar 2012).<br />
Po kakih tridesetih minutah sva se pred vojašnico poslovila. Zahvalil sem se mu
za pomoč, mu stisnil roko in rekel: »Samo še dve fotografiji naredim in se
vrnem v hotel.« Razumel je šalo. Zarežal se je, mi predlagal, naj raje obiščem
restavracijo z najbolje pripravljeno hrano ter pokazal z roko na najvišje
nadstropje stavbe nedaleč od naju, od koder je, po njegovih besedah, »prekrasen
pogled na mesto« (terenski etnografski zapis: Dersim, januar 2012).<br />
Končno sem si lahko oddahnil. Še posebej zato, ker sem v desnem žepu zimske
jakne imel še filmsko kamero. Bal sem se, da bi me pregledali in ugotovili, da
sem tudi s kamero naredil nekaj posnetkov. Ves material sem v hotelski sobi
takoj presnel in ga shranil na USB-ključek. Tega sem potem skril v svoj nahrbtnik.
Napisal sem elektronsko pismo, v katerem sem obvestil Filozofsko fakulteto, Oddelek
za etnologijo in kulturno antropologijo, in nekaj mojih prijateljev, kje sem
ter kaj se mi je pravkar pripetilo. Čutil sem, da se moram zavarovati. Postalo
me je strah. Poslej sem se tudi jaz, prav tako, kot je tu opaziti med
tukajšnjimi prebivalci, začel med pogovori previdno obračati na vse strani.
Tudi mene je, kot marsikoga tukaj, preganjal občutek opazovanja in
zasledovanja. Sedaj sem približno razumel in tudi občutil, kako je živeti tu. O
mojih občutkih strahu in negotovosti sem spregovoril z Mahmutom, Nazli in Arzu,
ob čaju, nekaj dni po tem. Kimali so mojim besedam in me skušali pomiriti.
Pomagalo mi je, da so mi prisluhnili, čeprav sem poslej vseskozi nosil s seboj
neprijeten in nelagoden občutek, ki sem ga izgubil šele, ko sem se vrnil nazaj
v Istanbul. <br />
Naslednje dni sem izkoristil še za to, da sem si, po predlogu agenta, privoščil
kosilo v restavraciji s »prekrasnim pogledom na mesto«. Po nekaj dneh, ko so se
name natakarji navadili, sem izkoristil njihovo dobro voljo; ker niso imeli nič
proti, da posnamem tako lep kraj, sem uporabil kamero za nekaj kadrov še s ptičje
perspektive. Za tem se v to restavracijo nisem več vračal. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">*[1] -
Tunceli: nekoč Dersim; po zlomu kurdskoalevitskega upora in izvršenega genocida
leta 1938, Ataturk razseli tukajšnje večinsko prebivalstvo po drugih,
oddaljenih pokrajinah po Turčiji in spremeni prejšnje ime kraja Dersim v
Tunceli, ki ostaja še danes uradno ime. Lokalno prebivalstvo, navkljub
preimenovanju, uporablja tudi staro oziroma prejšnje, Dersim (glej Altinay
2004).<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">**[2] - PKK:
označevalec za kurdsko gverilo in ime stranke, v prevodu: Kurdska delavska
stranka.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span>
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">***[3] -
Kurdi: etnična skupina brez svoje države, razdeljena na 6 tujih teritorialnih
predelov (turškega, sirskega, iranskega, azerbajdžanskega, armenskega in
iraškega).<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">****[4] -
Aleviti: etnična skupina v dersimski regiji, v vzhodni turški Anatoliji. Tudi
druga največja, 15 milijonska verska skupnost v Kurdistanu ('deželi Kurdov'),
takoj za Suniti (glej Jelenc 2004).<br />
<br />
<!--[if !supportLineBreakNewLine]--><br />
<!--[endif]--><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Literatura:<br />
<br />
Altinay, Ayşe Gül<br />
2004 The Mythm of the Military - Nation: Militarism, Gender, and Education in
Turkey. New York: Palgrave Macmillan.<br />
<br />
Doerr, Karin <br />
2009 'Words of Fear, Fear of Words: Language Memories of Holocaust Survivors.' <br />
Explorations in Anthropology. 1(9): 47–57.<br />
<br />
Jelenc, Nina<br />
2004 Turški in kurdski nacionalizem – nastanek kurdske nacionalne identitete in
nacionalnega gibanja v Turčiji. Neobjavljeno diplomsko delo. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno
antropologijo.<br />
<br />
Internetni viri:<br />
<br />
Al Jazeera and agencies<br />
2011 'Kurds protest over deadly Turkey air raid'. Internetni vir:<br />
<<a href="http://l.facebook.com/l.php?u=http%3A%2F%2Fwww.aljazeera.com%2Fnews%2Feurope%2F2011%2F12%2F20111229824112567.html&h=7AQFLl15T&enc=AZOI8wx_5B6xRjwxmOYcIroI-SkZb2lvYAj4eMk5ReVcJ7XB1UgQhqAut3mOwVM5YgaPEMkn7NhBqoJp-ndQWlUmb3XRlXrHI1_HSmtMVHSnBn7CY12urIHmOOJgQA5MQY5nuUPx96l5XUyX2movuk25&s=1" target="_blank"><span style="color: blue;">http://www.aljazeera.com/news/europe/2011/12/20111229824112567.html</span></a>>,
18. 9. 2015.<br />
<br />
Beaumont, Peter<br />
2011 'Turkish air strikes kill dozens of villagers near Iraq border'.
Internetni vir: <br />
<<a href="http://l.facebook.com/l.php?u=http%3A%2F%2Fwww.theguardian.com%2Fworld%2F2011%2Fdec%2F29%2Fturkish-air-strikes-iraq-border&h=3AQETquXO&enc=AZPUfGO1LKwxRyK5VGhtt5X3HpfF0Rl2UwKSRckBCfYYbswXb5eEAHWpo0TtH76HWe5VBZM9OdlmXvowkl58TEhPlRh5WNNq1_yPBtzMAznL9GJvABo_DrKaqOHoX3E-eSTTa3hql7H4UxJPq0J0NqhA&s=1" target="_blank"><span style="color: blue;">http://www.theguardian.com/world/2011/dec/29/turkish-air-strikes-iraq-border</span></a>>,
18. 9. 2015.<br />
<br />
Gurcan, Metin<br />
2011 'Turkish soldiers target villagers' mules'. Internetni vir: <br />
<<a href="http://l.facebook.com/l.php?u=http%3A%2F%2Fwww.al-monitor.com%2Fpulse%2Foriginals%2F2015%2F04%2Fturkey-new-security-threat-to-mules.html&h=9AQH5DSYu&enc=AZP4Rkw_nME9D2m6-ObrfRAK3dPBBiI2wRpR3GW12dBv_Rr_GtI4J8aEfI91L-CUso3HvW8enx1cPwUZN8gEK0MbURoFqOyDSCavSR9lr3QKNhZMn5M-n7-s-RPFhpMMdDLTxAqG1KaotZSzpmQx_4-A&s=1" target="_blank"><span style="color: blue;">http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/04/turkey-new-security-threat-to-mules.html</span></a>>,
18. 9. 2015.<br />
<br />
<!--[if !supportLineBreakNewLine]--><br />
<!--[endif]--><o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Avtor:
Aljoša Dujmić<o:p></o:p></span></div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-48108255058044506862015-11-16T13:55:00.002+01:002015-11-16T14:01:10.186+01:00<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="background-color: white; color: #666666; font-family: helvetica, arial, sans-serif; font-size: 12px; line-height: 16.0799999237061px; margin-bottom: 1em; margin-top: 1em;">
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%;">
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 16.0pt; line-height: 150%;">ZATON EVROPSKE IDEJE
ALI KONEC IGER BREZ MEJA (2)<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%;">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%;">
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 150%;">Globalizirani slovenski
filozof Slavoj Žižek, ki se na primeru begunske krize kar naenkrat očitno
sramuje svojih deklariranih levičarskih korenin, opozarja, da "neusklajeno
priseljevanje vseeno ogroža jedro Evrope". Napadene naj bi bile osnovne
evropske vrednote: univerzalizem, človekove pravice, solidarnost,
razsvetljenstvo. Ne vem sicer, iz katerega sveta prihaja Žižek, ampak zagotovo
ne iz tega, v katerem živimo. Evropa se je že davno odrekla vsem omenjenim
vrednotam, veliko vprašanje pa je, ali jih je sploh kdaj imela. Liberte,
egalite, fraternite je bil resda slogan francoske revolucije, vendar se je
ravno ta izrodila v nekaj, kar je Shlegel imenoval najstrašnejša groteska dobe.
Dvajseto stoletje je prineslo s sabo dve svetovni vojni, ki sta se dogajali
pretežno na evropskih tleh, in ob svojem koncu še veliko balkansko morijo. Zdi
se, da evropska solidarnost nikoli ni sledila romantičnemu duhu verjetno
poslednjega Evropejca Johanna Wolfganga Goetheja, ampak se je vedno oblikovala
PROTI svoji lastni grožnji. Najprej, v začetku 19. stoletja, proti poskusom
francoske, v novejši zgodovini pa proti poskusom nemške dominacije v evropskem
prostoru. Solidarnost proti Hitlerju je prišla ravno toliko prepozno, da je
temu uspelo pred očmi teh istih Evropejcev skuriti šest milijonov Judov.
Problem je v tem, da se je evropsko združevanje dogajalo skoraj izključno na
ekonomskih temeljih, kar prej spominja na dogovorjeno zakonsko zvezo kot pa na
poroko iz ljubezni, in tudi v tem, da se v tej zvezi nobena nacija ni hotela
odreči svojim (sebičnim) interesom v korist skupne evropske politike (vprašajte
samo Angleže, kaj si mislijo o njej). Poleg tega močno dvomim, da je nekaj
takega, kot je skupna evropska zavest, razen ko se je treba poenotiti proti
skupnemu zunanjemu sovražniku (včasih so bili to Turki, danes muslimani), sploh
kdaj obstajalo, vsaj ne v takšni obliki, kot je določeno obdobje obstajala
jugoslovanska zavest, ki je temeljila na sloganu bratstva in enotnosti in je
ravno tako razpadla zaradi nacionalističnih izpadov. Nekaj mora biti hudo
narobe s svetom, v katerem se temeljne človekove pravice branijo z žičnato
ograjo, vzdolž katere stražarijo do zob oboroženi policaji s krvoločnimi psi.
Je opozarjanje na to anomalijo res resentiment levičarskih skrajnežev, ki še edini
verjamejo v utopijo "svobode, enakosti in bratstva", torej ravno
tistih osnovnih dosežkov francoske revolucije, ki nam jih zdaj skoraj cinično
servira salonski filozof Slavoj Žižek? Pustimo za zdaj ob strani, da je
podpihovanje apokaliptičnega strahu med ljudmi v obliki, kot se dogaja danes, v
interesu nevidne roke kapitala, ki hoče ohraniti obstoječa nepravična družbena
razmerja zaradi svoje sle po profitu in politični dominaciji. O tem, kako vse
to skupaj poteka, pa v nadaljevanju tega v nebo vpijočega razmišljanja.</span><br />
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 150%;"><br /></span>
<span style="font-family: "times new roman" , "serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 150%;">Avtor: Vid Sagadin Žigon</span></div>
</div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-64100580870758221352015-11-14T14:24:00.000+01:002015-11-14T14:24:13.898+01:00<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="background-color: white; color: #141823; font-family: helvetica, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.3199996948242px; margin-bottom: 6px;">
ZATON EVROPSKE IDEJE ALI KONEC IGER BREZ MEJA (1)</div>
<div style="background-color: white; color: #141823; font-family: helvetica, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.3199996948242px; margin-bottom: 6px;">
<br /></div>
<div style="background-color: white; color: #141823; display: inline; font-family: helvetica, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.3199996948242px; margin-top: 6px;">
"Strah hodi po Evropi - strah komunizma. Vse sile stare Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu." Ker nismo na kvizu, nam ni treba ugibati, da gre za slavne uvodne besede Komunističnega manifesta, ki sta ga spisala Marx in Engels davnega leta 1848, torej ravno na evropsko pomlad narodov, ki je vzpostavila nacionalne identitete, kakršne poznamo danes. Paralele z današnjim časom se ponujajo kar same od sebe. Komunizem je (vsaj iz Evrope) odšel, strah je ostal, le da je prevzel novo podobo – preoblekel se je v mladega muslimana nekje v Kristusovih letih z iphonom v roki, ki je trdno odločen, da bo osvojil Nemčijo. Ker pa pravijo, da ena lastovka še ne prinese pomladi, je s sabo potegnil še celo armado svojih rojakov, ki skupaj s svojimi familijami grozijo, da bodo preplavili Evropo. In spet so se združile ta iste stare sile Evrope proti temu strahu in začele postavljati bodečo žico. In to le nekaj let po tistem, ko so vsi evropski mediji skupaj z evropskimi politiki vzhičeno slavili arabsko pomlad narodov, kot so imenovali dogodke v Tuniziji, Egiptu, Libiji in Siriji, kjer so tamkajšnji samozvani borci za svobodo poskušali zrušiti oblast v svojih deželah. Pred očmi ganjenih novinarjev se je gotovo vrtela evropska pomlad narodov iz leta 1848, ko so z vzhičenimi besedami slavili upor proti krvavim diktatorjem, kot so jih imenovali, ki so kot domine začeli padati pred njihovimi očmi. Vendar pa je ta pomlad preskočila kar dva letna časa in se kaj hitro sprevrgla v zimo, ki je brž pokazala ostre čekane: uporniki za svobodo narodov so postali zakrknjeni teroristi, ki niso izbirali ne sredstev ne ciljev za dosego svojih peklenskih načrtov, namesto liberarne se je pred našimi očmi začela odvijati konservativna revolucija z uvajanjem šeriatskega prava, kar po domače pomeni sekanje glav, obešanje in druge srednjeveške oblike mučenja. Konstantno bombardiranje tamkajšnjih mest je nekoč urejene in celo socialne države, kot sta bili Libija in Sirija, spremenilo v puščavo, v kateri ni bilo več mogoče živeti. Diskurz medijev se je sicer spremenil, toda bilo je že davno prepozno. Pomlad narodov se je spremenila v največji eksodus narodov po drugi svetovni vojni. Evropa, ki je skupaj z ZDA v okviru Nata podpirala v upornike preoblečene teroriste, se je nenadoma morala soočiti s posledicami svojih nepremišljenih dejanj. Predvsem pa je prišel čas, da se končno sooči tudi sama s sabo. Politika odprtih meja, ki je sicer veljala samo znotraj še vedno zaprtih zunanjih mej, slavni shengen, se je pod pritiskom beguncev iz Bližnjega vzhoda, ki so se jim pridružili še prebežniki iz drugih, tudi balkanskih držav, ki so začutili možnost boljšega življenja (kdo bi jim zameril), je začela pokati po šivih. Ideja o svobodnem pretoku ljudi in informacij je izhlapela kot pobožne želje, in grajenje zidov in ograj je bilo samo še vprašanje časa. Strah je očitno prevladal nad razumom, dopuščanje drugačnosti, ki se je propagiralo pod floskulo multikulturne Evrope, pa je bilo itak vedno samo pravljica za lahko noč. Nacionalne entitete so se ponovno potegnile vase, pa ne zato, ker bi začutile spet kakršnokoli pomlad, ampak zato, da bi dale prostor najbolj primitivnim oblikam nacionalističnih, šovinističnih in ksenofobnih izpadov proti vsemu, kar ogroža njihovo umišljeno identiteto. Namesto pomladi 1848 se je nenadoma prikazalo leto 1933, to je čas, ko je Evropa z odprtimi ali bolje iztegnjenimi rokami pozdravila prihod Hitlerja na oblast. O teh paralelah pa prihodnjič, da ne bomo prehitro razkrili vsega naenkrat. Good night and good luck!</div>
<div>
<div style="background-color: white; color: #141823; display: inline; font-family: helvetica, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.3199996948242px; margin-top: 6px;">
<br /></div>
</div>
<div>
<div style="background-color: white; color: #141823; display: inline; font-family: helvetica, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.3199996948242px; margin-top: 6px;">
Avtor: Vid Sagadin Žigon</div>
</div>
<div>
<div style="background-color: white; color: #141823; display: inline; font-family: helvetica, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.3199996948242px; margin-top: 6px;">
<br /></div>
</div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-560217285246348062014-10-04T23:41:00.000+02:002014-10-04T23:41:20.890+02:00Križišča DivačeAplikativna raziskava razvojno strateških možnosti v občini Divača in krajih v okolici, ki se fokusira na možnosti izboljšave železniške in turistične infrastrukture.<br />
<br />
<br />
<center>
<iframe height="900" src="https://drive.google.com/file/d/0B5FOcId10FlpZkFXTTdzZERpOG8/view?usp=sharing" width="800"></iframe></center>ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-91834089471702870742014-01-21T23:23:00.003+01:002014-09-17T02:51:17.280+02:00Kitch.Kultura : Mediji in kultura<h3>
<br /></h3>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/1BCk3moqfIk?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<h3>
<br /></h3>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiw-o9L-suswpaP05DLgJTEJG9m8_F4StxQcies2g8D1cpGzHF6HUIRNHW-SfhQAnCywdqyKGGtUTpc4TV53XJ9UEScplh79qX6negd_D_I6wXGQBjM-fnE6cuLwLdhfG0uZmCncSV2384/s1600/mqdefault5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><br /></a></div>
<br />
<br />ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-18778852650380061802014-01-21T23:21:00.000+01:002014-09-17T02:50:35.388+02:00Kitch.Kultura : Od Kitcha do Kiča, ogledalo kulture<h3>
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=lJN0CIdvuBA" target="_blank">Problematika pokojninske reforme</a></h3>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgZmP_3n0LrIPIlkzqwuBqbCEtDjKWc5VnsAWOwbmnn2KwT_S99vRJdHc425LWoJ4yYVpUHkYjX58PiOUREwHV-RXR5_3l0oM02qat4GVLutrKtBVDli8BD0WyG3wJN_N-jcsOp1WmgsS4/s1600/mqdefault4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgZmP_3n0LrIPIlkzqwuBqbCEtDjKWc5VnsAWOwbmnn2KwT_S99vRJdHc425LWoJ4yYVpUHkYjX58PiOUREwHV-RXR5_3l0oM02qat4GVLutrKtBVDli8BD0WyG3wJN_N-jcsOp1WmgsS4/s1600/mqdefault4.jpg" height="360" width="640" /></a></div>
<br />ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-90146402958910121262014-01-21T23:19:00.001+01:002014-09-17T02:54:51.866+02:00Kitch.Kultura : Kulturni program<h3>
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=evC7XuGNgJ4" target="_blank">Kulturni program</a></h3>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhPYBsTwFsjnaFVGz3JEXK0L4f_X6-JlfIl7HCdQIGf1Qk-3_9lfK06_ZDJuYHq_KPZYYaXeem_IQ8hYEvL3IunvYUvrzq9NEeIH7X8TYzKwi6H7U7-kzKN5BAMyZWgqCcWhEL30vBq3_E/s1600/kult.program.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhPYBsTwFsjnaFVGz3JEXK0L4f_X6-JlfIl7HCdQIGf1Qk-3_9lfK06_ZDJuYHq_KPZYYaXeem_IQ8hYEvL3IunvYUvrzq9NEeIH7X8TYzKwi6H7U7-kzKN5BAMyZWgqCcWhEL30vBq3_E/s1600/kult.program.jpg" height="360" width="640" /></a></div>
<br />ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-60812263030518591102013-12-19T12:11:00.001+01:002014-09-17T02:47:29.811+02:00Kitch.Kultura : Znanstveno fantastična refleksija kulture<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=7jmO7en4GZY" target="_blank"><br /></a></div>
<h3>
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=7jmO7en4GZY" target="_blank">Kriza kulture: Primer Kuda France Prešeren in Radia Študen</a>t</h3>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbaZMKe1v7pl5_THWjCjB6d5HNKYdDePAHFhUyMyRdx4NvoqwcyxxTeLiJIbQjuTwa8KjLQjcOtRv_J-2hJctzHzK63flFi6IzrORjhudA6sUl9IgEG_Db7Ph3m_M_PvYwoh61cuezGcs/s1600/mqdefault2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbaZMKe1v7pl5_THWjCjB6d5HNKYdDePAHFhUyMyRdx4NvoqwcyxxTeLiJIbQjuTwa8KjLQjcOtRv_J-2hJctzHzK63flFi6IzrORjhudA6sUl9IgEG_Db7Ph3m_M_PvYwoh61cuezGcs/s1600/mqdefault2.jpg" height="360" width="640" /></a></div>
<br />ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-48082086370795390602013-12-12T10:32:00.001+01:002014-09-17T02:55:18.798+02:00Kitch.Kultura : Pogovor z dr. Gorazdom Makarovičem<h3>
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=2YY_WTNIODg">Pogovor z dr. Gorazdom Makarovičem</a></h3>
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=2YY_WTNIODg" target="_blank"><br /></a>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgghyphenhyphenQMwAaNRnoY5Pv8yjAZean-5Z9an9NV3ppV6llKtsx_xwVv2WcXicCzohrv3J0nCNuxlNfCzC_Zuwp45a5XM3SpSnQveAS-lINmCPiyIAB2JJ6aOFZ5j4pcJCeEBagcAfkiSdpHwSA/s1600/mqdefault.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgghyphenhyphenQMwAaNRnoY5Pv8yjAZean-5Z9an9NV3ppV6llKtsx_xwVv2WcXicCzohrv3J0nCNuxlNfCzC_Zuwp45a5XM3SpSnQveAS-lINmCPiyIAB2JJ6aOFZ5j4pcJCeEBagcAfkiSdpHwSA/s1600/mqdefault.jpg" height="360" width="640" /></a></div>
ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-8456940504705332112013-12-12T10:27:00.001+01:002014-09-17T02:49:05.103+02:00Kitch.Kultura : Napovednik<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj58ZCsmyGLguQNMjJTvvMGooV0LuNJojcR6Co1HN0lpzMAtRN-sNY33Prc_HMiy4XDAyvLfpZde0WbBRouuvnBYTxTE1jmrLvfausGmO2sReXNznj3Jg-KWbx7L1ZBOM_oNfJX-zQ0sC0/s1600/logo.jpg-za+print.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj58ZCsmyGLguQNMjJTvvMGooV0LuNJojcR6Co1HN0lpzMAtRN-sNY33Prc_HMiy4XDAyvLfpZde0WbBRouuvnBYTxTE1jmrLvfausGmO2sReXNznj3Jg-KWbx7L1ZBOM_oNfJX-zQ0sC0/s320/logo.jpg-za+print.jpg" height="200" width="200" /> </a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<b>KITCH.KULTURA</b> </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/dEOGQY7PuVY?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=dEOGQY7PuVY" target="_blank"><br /></a>ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-91089314896566866632013-10-15T20:05:00.001+02:002013-10-15T20:05:25.194+02:00AngartFilm: "Po protestih, protesti?''<!--[if !mso]>
<style>
v\:* {behavior:url(#default#VML);}
o\:* {behavior:url(#default#VML);}
w\:* {behavior:url(#default#VML);}
.shape {behavior:url(#default#VML);}
</style>
<![endif]--><br />
<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves>false</w:TrackMoves>
<w:TrackFormatting/>
<w:HyphenationZone>21</w:HyphenationZone>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>SL</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:EnableOpenTypeKerning/>
<w:DontFlipMirrorIndents/>
<w:OverrideTableStyleHps/>
</w:Compatibility>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="true"
DefSemiHidden="true" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="267">
<w:LsdException Locked="false" Priority="0" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Normal"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="heading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="35" QFormat="true" Name="caption"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="10" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" Name="Default Paragraph Font"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="11" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtitle"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="22" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Strong"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="20" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="59" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Table Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Placeholder Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="No Spacing"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Revision"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="34" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="List Paragraph"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="29" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="30" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="19" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="21" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="31" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="32" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="33" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Book Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="37" Name="Bibliography"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" QFormat="true" Name="TOC Heading"/>
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Navadna tabela";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-language:EN-US;}
</style>
<![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:shapedefaults v:ext="edit" spidmax="1027"/>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:shapelayout v:ext="edit">
<o:idmap v:ext="edit" data="1"/>
</o:shapelayout></xml><![endif]--><br />
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; margin-left: 35.4pt; margin-right: 0cm; margin-top: 5.0pt; text-align: center; text-indent: 35.4pt;">
<br /></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<br /></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<b><i><span style="font-size: 18.0pt;">AngartFilm</span></i></b></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<br /></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<b><i><span style="font-size: 14.0pt;">V soboto, 19.10.2013 ob 20:00 h</span></i></b><span style="font-size: 14.0pt;">, bomo <span style="mso-bidi-font-style: italic; mso-bidi-font-weight: bold;">v prostorih<b><i> Zavoda za boljšo kulturo bivanja
BA</i></b><i> </i>na <b><i>Mesarski cesti 4 v Ljubljani </i></b>odprli novo
sezono dogodkov <b><i>AngartFilm.</i></b></span></span></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><span style="mso-bidi-font-style: italic; mso-bidi-font-weight: bold;"><b><i> </i></b>Uvodni dogodek »<b><i>Po protestih,
protesti?</i></b>« bo obravnaval sodobne probleme slovenske družbe z vidika
različnih skupin in gibanj, ki so sodelovala pri protestih. Slovenska politika
se je znašla v krču, ko s strukturnimi reformami orkestriranimi s strani
evropskih in mednarodnih institucij »ruši temelje socialne države«. Ni bila
sposobna prisluhniti ljudem, ki so množično zahtevali spremembe. Kaj se dogaja
po »smrti« protestniškega gibanja, bomo ugotavljali skupaj z gosti.</span></span></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<br /></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<b><span style="font-size: 14.0pt; mso-bidi-font-style: italic;">Boris Bradač, </span></b><span style="font-size: 14.0pt; mso-bidi-font-style: italic; mso-bidi-font-weight: bold;">član
Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti - Luka Koper, bo govoril o sedanji
situaciji podjetja in organiziranem delavskem boju, kot orodju za ohranjanje
delavskih pravic ter o (ne)moči sindikalnega delovanja. </span></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<span style="font-size: 14.0pt; mso-bidi-font-style: italic; mso-bidi-font-weight: bold;">Član Iniciative za
demokratični socializem (<b>IDS</b>) bo obravnaval ključne probleme obstoječega
politično–ekonomskega sistema in izpostavil prednosti in načine
neposrednega<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>demokratičnega (so)odločanja.
<b> </b></span></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<span style="font-size: 14.0pt; mso-bidi-font-style: italic; mso-bidi-font-weight: bold;"><b>Tine Frece</b>, delegat A Infoshopa, nam bo predstavil načine in potenciale
političnega samoorganiziranja lokalnih (četrtnih) skupnosti. </span></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<span style="font-size: 14.0pt; mso-bidi-font-style: italic; mso-bidi-font-weight: bold;"><b>Monika Bohinec</b>
pa bo izpostavila socialne dimenzije protestov in njihovo vlogo v sistemu
socialnega varstva.</span></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<br /></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<span style="color: black; font-size: 14.0pt;">Dogodek bo moderirala ekipa AngartFilma</span></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<br /></div>
<div align="center" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<i><span style="color: black; font-size: 14.0pt;">Vljudno vabljene in vabljeni!</span></i><span style="font-size: 14.0pt;"></span></div>
ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-79610330162278207992013-07-08T22:04:00.001+02:002014-10-04T23:56:30.177+02:00<div class="MsoNormal">
<v:shapetype coordsize="21600,21600" filled="f" id="_x0000_t75" o:preferrelative="t" o:spt="75" path="m@4@5l@4@11@9@11@9@5xe" stroked="f">
<v:stroke joinstyle="miter">
<v:formulas>
<v:f eqn="if lineDrawn pixelLineWidth 0">
<v:f eqn="sum @0 1 0">
<v:f eqn="sum 0 0 @1">
<v:f eqn="prod @2 1 2">
<v:f eqn="prod @3 21600 pixelWidth">
<v:f eqn="prod @3 21600 pixelHeight">
<v:f eqn="sum @0 0 1">
<v:f eqn="prod @6 1 2">
<v:f eqn="prod @7 21600 pixelWidth">
<v:f eqn="sum @8 21600 0">
<v:f eqn="prod @7 21600 pixelHeight">
<v:f eqn="sum @10 21600 0">
</v:f></v:f></v:f></v:f></v:f></v:f></v:f></v:f></v:f></v:f></v:f></v:f></v:formulas>
<v:path gradientshapeok="t" o:connecttype="rect" o:extrusionok="f">
<o:lock aspectratio="t" v:ext="edit">
</o:lock></v:path></v:stroke></v:shapetype><v:shape id="Picture_x0020_1" o:spid="_x0000_s1028" style="height: 247.8pt; margin-left: .95pt; margin-top: -15.6pt; mso-position-horizontal-relative: text; mso-position-horizontal: absolute; mso-position-vertical-relative: text; mso-position-vertical: absolute; mso-wrap-distance-bottom: 0; mso-wrap-distance-left: 9pt; mso-wrap-distance-right: 9pt; mso-wrap-distance-top: 0; mso-wrap-style: square; position: absolute; visibility: visible; width: 450.55pt; z-index: -251658240;" type="#_x0000_t75">
<v:imagedata o:title="" src="file:///C:\Users\madelyn\AppData\Local\Temp\msohtmlclip1\01\clip_image001.png">
<w:wrap type="tight">
</w:wrap></v:imagedata></v:shape><span style="font-family: "Georgia","serif"; font-size: 12.0pt;"></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJGHSPPvLtLYQMlFsK_8BUWJGHo0GsxuYNqgxK_6ftmxnVZ49TaLhUWHHw6egFLwVoSbCVgApvXNh8n3NhcutozjGpSlDiCFPuGHNa7_DLxaxcPHAlJgFE2ResER8_zMk37VLo2zlz8Js/s1600/peoplesforum+go+away.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJGHSPPvLtLYQMlFsK_8BUWJGHo0GsxuYNqgxK_6ftmxnVZ49TaLhUWHHw6egFLwVoSbCVgApvXNh8n3NhcutozjGpSlDiCFPuGHNa7_DLxaxcPHAlJgFE2ResER8_zMk37VLo2zlz8Js/s640/peoplesforum+go+away.png" height="352" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Georgia","serif"; font-size: 12.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Georgia","serif"; font-size: 12.0pt;"><br /></span></div>
Lately people
worldwide massively protest in the
streets, squares, parks and over the internet. They(We) are resisting the
totalitarian policies, violation of human rights, repressive governments,
nationalisms, economic and social stratification. Almost every manifestation of
the people is violently repressed by the authorities.<br />
<br />
<o:p></o:p><br />
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Georgia","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">What are the reactions of people around the world, what are
the changes and what are the possible alternatives will be discussed in a <b>public forum "GO AWAY"</b> on <b>Wednesday, 10.07.2013, at 21:00</b> on the
platform of </span><a href="https://maps.google.com/maps?q=2+Metelkova+ulica,+Slovenija&hl=sl&sll=46.055424,14.515615&sspn=0.016171,0.042272&oq=metelkova+2&t=h&hnear=Metelkova+ulica+2,+1000+Ljubljana,+Slovenija&mrt=rblall&z=17"><span style="font-family: "Georgia","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Slovenian
Ethnographic Museum</span></a><span style="font-family: "Georgia","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<v:shape id="Picture_x0020_2" o:spid="_x0000_s1027" style="height: 103.8pt; margin-left: 326.65pt; margin-top: 2.55pt; mso-position-horizontal-relative: text; mso-position-horizontal: absolute; mso-position-vertical-relative: text; mso-position-vertical: absolute; mso-wrap-distance-bottom: 0; mso-wrap-distance-left: 9pt; mso-wrap-distance-right: 9pt; mso-wrap-distance-top: 0; mso-wrap-style: square; position: absolute; visibility: visible; width: 138.3pt; z-index: -251656192;" type="#_x0000_t75">
<v:imagedata o:title="" src="file:///C:\Users\madelyn\AppData\Local\Temp\msohtmlclip1\01\clip_image002.jpg">
<w:wrap type="tight">
</w:wrap></v:imagedata></v:shape><span style="font-family: "Georgia","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">We
are calling all activist organizations and individuals to join us in a public
forum where we'll get in live contact with activists from Turkey, Egypt,
Brazil, Canada and elsewhere, who will participate with their ideas and reports.
Event will be livestreamed. Url link will be posted soon on twitter: </span><b><span style="font-family: Georgia, serif; font-size: 14pt; line-height: 115%;">@kulaorg<u><o:p></o:p></u></span></b></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-family: Georgia, serif; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Event make possible:</span></div>
<br />
<div align="center" class="MsoNormal" style="margin-top: 12pt; text-align: center;">
<v:shape id="Slika_x0020_2" o:spid="_x0000_s1026" style="height: 135.6pt; left: 0; margin-left: -29.65pt; margin-top: 54.85pt; mso-height-percent: 0; mso-height-percent: 0; mso-height-relative: page; mso-position-horizontal-relative: text; mso-position-horizontal: absolute; mso-position-vertical-relative: text; mso-position-vertical: absolute; mso-width-percent: 0; mso-width-percent: 0; mso-width-relative: page; mso-wrap-distance-bottom: 0; mso-wrap-distance-left: 9pt; mso-wrap-distance-right: 9pt; mso-wrap-distance-top: 0; mso-wrap-style: square; position: absolute; text-align: left; visibility: visible; width: 520.35pt; z-index: -251655168;" type="#_x0000_t75">
<v:imagedata o:title="sponzorji" src="file:///C:\Users\madelyn\AppData\Local\Temp\msohtmlclip1\01\clip_image003.jpg">
<w:wrap type="tight">
</w:wrap></v:imagedata></v:shape><span style="font-family: Georgia, serif; font-size: 12pt;">Slovensko etnološko in antropološko
združenje Kula, ASS Collective, AngartFilm, AGRFT, Svobodna univerza, Kavarna SEM, Študentska
Iskra – FF, @OcupaRio – OccupyRio, @OcupaSampa – OccupySaoPaulo, @OcupaPOA –
OccupyPortoAlegre</span><span style="font-family: Georgia, serif; font-size: 14pt;"><o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="margin-top: 12pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Georgia, serif; font-size: 12pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgECTKZe8kNOBUqSrZnERrqhXj4qKTgZGpZVld_ScA6tFCOgNJqGv8pCRPs0C0oqJ8C2iwSKZhONWoRcKX3XJHzVKo37mROzV9huBdN8ulJLGL66FP1KQ53IbvQIROOoHiodQMyy0YmsDs/s1600/org+za+Go+away.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgECTKZe8kNOBUqSrZnERrqhXj4qKTgZGpZVld_ScA6tFCOgNJqGv8pCRPs0C0oqJ8C2iwSKZhONWoRcKX3XJHzVKo37mROzV9huBdN8ulJLGL66FP1KQ53IbvQIROOoHiodQMyy0YmsDs/s640/org+za+Go+away.png" height="163" width="640" /></a></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="margin-top: 12pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Georgia, serif; font-size: 12pt;"><br /></span></div>
ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-9602913493769042662013-03-25T01:17:00.000+01:002014-09-16T22:37:45.224+02:00AngartFilm - Študentska gibanja 1968-72<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div align="CENTER" style="color: #222222; font-size: 13.333333969116211px; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: large;"><i><b><br /></b></i></span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; font-size: 13.333333969116211px; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: large;"><i><b>AngartFilm - Študentska gibanja 1968-72</b></i></span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; font-size: 13.333333969116211px; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace;"><br /></span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; font-size: 13.333333969116211px; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace;"><span style="font-size: medium;"><i><b>V četrtek,</b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b> </b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>28</b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>.3</b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>.2013 ob 19:</b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>00 </b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>h</b></i></span><span style="font-size: medium;">, si bomo na dogodku </span><span style="font-size: medium;"><i><b>AgartFilm na <a href="http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/" target="_blank">Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo</a>, Filozofske fakultete, <a href="http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=zaveti%C5%A1ka+ulica+5&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page" target="_blank">Zavetiška 5</a> </b></i></span></span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;">ogledali dokumentarni film <b>POVEČAVA</b>: Š<b>tudentska gibanja 1968-72</b> v režiji Slavko Hrena.</span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;"> Po ogledu bo sledil pogovor z avtorico filma <b>Majdo Širca</b> </span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;">in</span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;"> protagonistom tega obdobja <b>dr. Iztokom Osojnikom.</b></span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;">Študentsko
gibanje v teh časih je bil globalen fenomen. Vzniknila so različna
gibanja po celem svetu, ki so tudi na nek način profilirala gibanja na
sploh. Študentje po celem svetu so se začeli upirati proti obstoječemu
sistemu. Politične reforme, ki so zaznamovale družbo, ekonomijo in
visoko šolstvo so šle po poti liberalizacije. V različnih pogledih je
bilo to obdobje prelomno. Podobne zahteve so bile tudi na zadnji zasedbi
Filozofske fakultete po celovitem študiju in demokratizaciji univerze.
Principi organiziranja po načinu takrat samoupravne demokracije imajo
zelo podobno konotacijo z današnjo direktno demokracijo. V obeh primerih
je zasedba Filozofske fakultete bila nekaj prelomnega za generacijo,
obdobje in družbo. Iz današnje perspektive je to obdobje daleč, po drugi
strani pa zelo blizu ali pa celo ne?</span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;">Posnetki,
ki jih bomo videli, so bili prvič v javnosti uprizorjeni leta 1996.
Nekatere te posnetke je dolgo hranila policija, ostali pa so pristali v
"bunkerju". Med drugim so tudi posnetki nedokončanega filma Želimirja
Žilnika. V vseh primerih gre za posebne posnetke, že same po sebi vredne
ogleda. </span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;">Podrobnosti nam bo pojasnila <b>Majda Širca</b>, ki je avtorica, publicistka, novinarka, urednica, blogerka, nekdanja poslanka in ministrica za kulturo. </span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;">Kako
je prišlo do zasedbe? Kako je notranje delovala zasedba med akterji in
vplivala na ljudi, pravzaprav vse do danes nam bo pojasnil antropolog in
poet <b>dr. Iztok Osojnik.</b></span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; font-size: 13.333333969116211px; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;"><span style="color: black;">Dogodek bo moderiral </span><span style="color: black;"><i><b>Miha Novak</b></i></span><span style="color: black;"><i>.</i></span></span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; font-size: 13.333333969116211px; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: courier new, monospace;"><br /></span></div>
<div align="CENTER" style="color: #222222; font-size: 13.333333969116211px; margin-bottom: 0cm;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;"><i>Vljudno vabljene in vabljeni!</i></span></span><br />
<span style="color: black;"><span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;"><i><br /></i></span></span>
<span style="color: black;"><span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;"><i><br /></i></span></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiYYUA-wzoFmmjvIcV59RcdGzZjmHlHdvcocDE6sWiTtmMkwr9LVifRmZdfHcaTYbvlz5p5U7O3UYWfQK1fSiI5R8DK3HB_Jj0QnFT5x-3WFyPCvSpHjSMg9gjBpbWPVlPtGOJcbur1fmk/s1600/Sequence+01.Still001.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiYYUA-wzoFmmjvIcV59RcdGzZjmHlHdvcocDE6sWiTtmMkwr9LVifRmZdfHcaTYbvlz5p5U7O3UYWfQK1fSiI5R8DK3HB_Jj0QnFT5x-3WFyPCvSpHjSMg9gjBpbWPVlPtGOJcbur1fmk/s640/Sequence+01.Still001.jpg" height="512" width="640" /></a></div>
<span style="color: black;"><span style="font-family: courier new, monospace; font-size: medium;"><i><br /></i></span></span></div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-90716284188864971702013-03-11T20:03:00.000+01:002013-03-11T20:03:06.016+01:00AngartFilm<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="margin-bottom: 0.35cm; text-align: center;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b><span style="font-size: x-large;">AngartFilm</span></b></i></span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0.35cm;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b><br />
</b></i></span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0.35cm;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b>V
četrtek,</b></i> <i><b>14.3.2013</b></i><i><b> ob
20:00 h</b></i>, bomo na dogodku <i><b>AgartFilm v Infoshopu na
Metelkovi</b></i> pokazali primere dobre prakse vzpostavljanja sistema alternativne ekonomije v sodelovanju z brezdomnimi. <i><b>Luna Jurančič Šribar</b></i> bo predstavila projekt Posredovalnice rabljenih predmetov Stara roba, nova raba. Prikazan bo tudi <i>film o projektu režiserja Braneta Bitenca</i>. <i><b>Primož Časl</b></i>
bo predstavil vizualno raziskovalno gradivo brezdomnih uporabnikov
Društva Kralji ulice. Ogledali si bomo antropološki dokumentarni<i> film Benefit za Šutko</i>, ki etnografira zbiranje sredstev za prenovo OŠ v Šutki, romski občini na obrobju Skopja, leta 2010. <i><b>Filip
Jakubec</b></i>, slovaški etnolog in etnomuzikolog bo na podlagi svoje raziskovalne naloge govoril o brezdomstvu v slovaški Nitri.</span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0.35cm;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;">Kratek povzetek:</span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0.35cm;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;"><b>English</b></span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0.35cm;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;"><span lang="en-US">The
first part of the presentation will discuss in a nutshell about the
development of the social situation in the Slovak Republic before and
after 1989, when there was a change in the political system and the
consequent decline of social security and a massive increase of
poverty. There are not any systematic researches about homelessness
in Nitra so far. The second part of the presentation will deal with
some specific partial results of still ongoing research of
homelessness in the town of Nitra. In the second part there will be
briefly outlined: what groups homeless people are creating in Nitra,
locations where they are mostly seen and why they are there, to
clarify the causes of homelessness in Nitra (objective and subjective
causes), description of facilities that serve the homeless and range
of their services.</span></span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0.35cm;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;"><b>Slovak</b></span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0.35cm;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;">Prvá
časť prezentácie bude v skratke pojednávať o vývoji
sociálnej situácie v Slovenskej republike pred a po roku
1989, kedy došlo ku zmene politického systému a následnému
úpadku sociálnych istôt a masívnemu nárastu chudoby. Druhá
časť prezentácie sa bude zaoberať konkrétnymi čiastkovými
výsledkami prebiehajúceho výskumu bezdomovcov v meste Nitra.
</span><span style="color: black; font-size: medium;">V Nitre
sa fenoménom bezdomovectva systematicky doteraz nikto nezaoberal.</span><span style="font-size: medium;">
Stručne bude načrtnuté, aké skupiny bezdomovci v Nitre
tvoria,</span><span style="color: black; font-size: medium;">
v ktorých lokalitách Nitry sa najviac zdržiavajú a prečo</span><span style="font-size: medium;">,
</span><span style="color: black; font-size: medium;">objasnenie
príčin vzniku bezdomovectva v Nitre – objektívnych
i subjektívnych</span><span style="font-size: medium;">,
popis </span><span style="color: black; font-size: medium;">zariadení,
ktoré bezdomovcom slúžia a rozsah ich poskytovaných služieb</span><span style="font-size: medium;">.</span></span></div>
<span style="font-family: times new roman,serif;"></span><div lang="en-US" style="margin-bottom: 0.35cm;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;"><br />Dogodek bo moderiral Aljoša.</span></span></div>
<div lang="en-US" style="margin-bottom: 0.35cm;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;"><br />
</span></span></div>
<div lang="en-US" style="margin-bottom: 0.35cm;">
<span style="font-family: times new roman,serif;"><span style="font-size: medium;">Vljudno vabljene in vabljeni k odprti diskusiji!</span></span>
</div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-42097711247454550852013-02-26T13:38:00.004+01:002013-02-26T13:38:40.787+01:00AngartFilm<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: center;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif; font-size: large;"><i><b>AngartFilm</b></i></span></div>
<div align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b>V
četrtek,</b></i> <i><b>2</b></i><i><b>8</b></i><i><b>.2.2013 ob
20:00 h</b></i>, bomo na dogodku <i><b>AgartFilm v Infoshopu na
Metelkovi</b></i> govorili o antagonističnem odnosu<span style="font-weight: normal;">
</span><span style="font-weight: normal;">slišeč</span><span style="font-weight: normal;">ega
</span><span style="font-weight: normal;">in ne-slišeč</span><span style="font-weight: normal;">ega</span><span style="font-weight: normal;">,
družbenem razumevanju slišečih (posameznic in posameznikov) in
gluhih, ter možnostih vključevanja slednjih v prakse, ki so po
splošnem prepričanju rezervirane le za tiste, ki slišijo. </span></span></span>
</div>
<div align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">Po
mnenju </span><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">Blaž</span></span><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">a</span></span><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">
Bertoncelj</span></span><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">a</span></span><span style="font-weight: normal;">
</span><span style="font-weight: normal;">g</span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">luhi
predstavljajo </span></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">»skupino
ljudi, za katere na podlagi dejstva, da ne slišijo glasbe, velja
splošno mnenje, da ne morejo plesati. Vendar pa gluhi zaznavajo
glasbo kot vibracijo in jo lahko uporabljajo za izvedbo plesnega
giba. Hkrati se zavedajo, da je njihovo dojemanje glasbe drugačno,
ker te ne slišijo, zato si večinoma ne upajo vključiti v plesne
dejavnosti, kjer bi bili v stiku s slišečimi in tako izpostavljeni.
Tako v najboljšem primeru organizirajo zabave v zaprtem krogu, kjer
lahko prosto plešejo, najpogosteje pa plesa sploh ne vključijo med
svoje dejavnosti. Strah gluhih pred plesom, sploh družabnimi plesi v
paru, ki imajo strikten ritem, je delno povezan s prepričanjem, da
ne morejo pravilno slediti ritmu. Argentinski tango je ples v
paru, ki za razliko od drugih družabnih plesov
nima standardiziranega ritma. Bistvena je komunikacija v paru in
kreativna uporaba glasbe«. </span></i></span></span></span>
</div>
<div align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: black;"><i><b>Blaž
</b></i></span><span style="color: black;"><i><b>Bertoncelj</b></i></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">,
plesni pedagog </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">in
</span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">učitelj
argentinskega tanga bo, </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">izhajajoč
iz</span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">
svoje delovne prakse in </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">razi</span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">skave
v okviru </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">diplomske
naloge</span></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">
</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">'</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">Pilotska
raziskava plesno gibalnih in socialnih vidikov aplikacije</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">'</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">,
</span></i></span><span style="color: black;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">govoril
o novih in do sedaj večinoma neobravnavanih možnostih druženja
gluhih in vključevanje le-teh v rekreativne prakse, </span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">ki
so, še vedno, le skopo obravnavane ali pa so bile, </span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">na
podlagi stereotipnega razmišljanja popolnoma zavržene, </span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">saj
imajo po njegovem mnenju »</span></span></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">gluhi</span></i></span><span style="color: black;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">
</span></span></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">sicer
bistveno manj možnosti socializacije kot slišeči, za kar lahko
najdemo vzrok v predsodkih slišečih na eni strani in v večinoma
nizkem samozaupanju gluhih na drugi. To vodi populacijo gluhih v
izolacijo in omejevanje na določene aktivnosti </span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">'</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">primerne</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">'
</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">(samo)
</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">za
gluhe«.</span></i></span></span></span></div>
<div align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: black;">Priznana
gluha bobnarka Evelyn Glennie, ki je v svoji karieri sodelovala s
pevko Björk (album Telegram) in številnimi drugimi glasbenimi
izvajalci, kot so npr. Steve Hackett, Bela Fleck, Bobby McFerrin,
Fred Frith in The King's Singers </span><span style="color: black;">je
mnenja, da je gluhost nerazumljena s strani širše javnosti. V svoji
knjigi z naslovom Hearing Essay, ki jo je izdala leta 1993, med
drugim pravi:</span></span></span></div>
<div align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i>»<span style="color: #333333;">Obstaja
splošno napačno </span><span style="color: #333333;">prepričanje, da gluhi
živimo v svetu tišine. Za razumevanje narave gluhosti, moramo
najprej razumeti naravo sluha. Sluh je v osnovi specializirana oblika
dotika. Zvok je preprosto samo vibrirajoč zrak, ki pride skozi uho
in se prevede v električni signal, ki </span>ga
potem obdelajo možgani. Vendar ne samo sluh, tudi dotik povzroči
enako … Iz nekega
razloga delamo razliko med slišanjem zvoka in občutenjem vibracije,
v realnosti
sta eno in isto... Gluhost ne pomeni, da ne slišiš, pomeni le, da
je nekaj <span style="color: #333333;"><span style="font-weight: normal;">narobe
s tvojimi ušesi … »</span></span></i></span></span></span></div>
<div align="LEFT" style="font-style: normal; font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: #333333;">O
</span><span style="color: #333333;">a</span><span style="color: #333333;">ntagonističnem
odnosu</span><span style="color: #333333;"> </span><span style="color: #333333;">slišeč</span><span style="color: #333333;">ega
</span><span style="color: #333333;">in ne-slišeč</span><span style="color: #333333;">ega</span><span style="color: #333333;">,
družbenem razumevanju slišečih (posameznic in posameznikov) in
gluhih </span><span style="color: #333333;">ter problematiki socialne
izoliranosti/izključenosti, bo iz emske perspektive govorila
učiteljica za gluhe in naglušne, </span><span style="color: #333333;"><i><b>Petra
Rezar</b></i></span><span style="color: #333333;">.</span></span></span></span></div>
<div align="LEFT" style="font-style: normal; font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: #333333;">V
vizualni obliki bomo predstavili tudi projekt</span><span style="color: #333333;"><i>
'Heartbeat Hears the Beat'</i></span><span style="color: #333333;">, ki ga
vodi psihologinja in plesalka </span><span style="color: #333333;"><i><b>Ajda
Pfifer</b></i></span><span style="color: #333333;">, ki se </span><span style="color: #333333;">pa</span><span style="color: #333333;">,
poleg omenjenega, v svojem doktorskem študiju ukvarja z jezikovn<span style="font-size: medium;">i</span>m
razvojem gluhih otrok.</span></span></span></span></div>
<div align="LEFT" style="font-style: normal; font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: #333333;">Kratek
opis projekta '</span><span style="color: #333333;"><i>Heartbeat Hears the
Beat' :</i></span></span></span></span></div>
<div align="LEFT" style="font-style: normal; font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: #333333;">V
projektu se izvajalci osredotočajo na kulturno aktivacijo gluhih,
ranljive skupine v družbi in jim na stežaj odpirajo vrata enakih
možnosti. Zanje pripravljene plesne delavnice so </span><span style="color: #333333;">tudi</span><span style="color: #333333;">
nadgra</span><span style="color: #333333;">dili</span><span style="color: #333333;">
v celovečerni plesni predstavi.</span></span></span></span></div>
<div align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b><span style="color: #333333;">Vljudno
vabljene in vabljeni, da se udeležite četrtkovega dogodka
AngartFilm in se tudi sami vključite v diskusijo!</span></b></i></span></span></span></div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-42691963298752759362013-02-17T23:52:00.003+01:002014-09-16T22:34:56.442+02:002. Vseslovenska vstaja zombijevMed drugo vseslovensko vstajo so ulice in trge mesta Ljubljane zasedli
zombiji in zamaskirani politikanti. Boj med njimi se je končal s
samosežigom zamaskirancev na trgu republike.<br />
<br />
Dokumentarec posnet v observacijskem realističnem slogu:<br />
<br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/nGAmyOTCmU0?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<br />ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-54271910059292245892013-02-11T14:23:00.002+01:002013-02-11T14:23:54.184+01:00AngartFilm<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: large;"><i><b>AngartFilm</b></i></span></span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<br />
</div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b>V
četrtek,</b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b> </b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>14</b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>.</b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>2</b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>.2013
ob 20:</b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>00 </b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><b>h</b></i></span><span style="font-size: medium;">,
bomo na dogodku </span><span style="font-size: medium;"><i><b>AgartFilm v Infoshopu na
Metelkovi</b></i></span><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-weight: normal;">
</span></i></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">dali
v ospredje zgodbe ljudi, ki so bili odstranjeni iz svojega okolja in
izolirani </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">ter</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">
p</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">ostavljeni
v</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">
pozicijo</span></span><span style="font-size: medium;"> nezaželenega</span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">
Drugega. </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">Zaradi
bolezni, starosti, duševn</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">e</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">
stisk</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">e</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">,
različnosti od drugih, </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">telesne
ali duševne oviranosti, so se </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">številni
</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">znašli
v psihiatričnih bolnišnicah, splošnih in posebnih zavodih, zavodih
za usposabljanje in drugih institucionalnih oblikah omejevanja,
izključevanja ter zapiranja: </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">ostali
so brez svoje </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">identitet</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">e</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">,
izgubili so državljanske pravice, onemogočeno jim je bilo </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">delovanje
in</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">
izražanje </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">lastnega
</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">mnenja,
</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">izpostavljeni
so bili psihičnim in fizičnim zlorabam, prisilni izolaciji, itd.
</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">Sistemi
nadzorovanja in kaznovanja so jim prilepili oznako </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">»nori«
ali »kaznovani«, </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">ker
niso ali ne delujejo v skladu s postavljenimi družbenimi pravili ali
normami.</span></span></span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-weight: normal;">Namenili
smo se pokazati, da pojem totalnosti </span></i></span><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-weight: normal;">(</span></i></span><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-weight: normal;">institucije</span></i></span><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-weight: normal;">)</span></i></span><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-weight: normal;">
oz. institucija sama pripada, </span></i></span><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-weight: normal;">v
metaforičnem pomenu</span></i></span><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-weight: normal;">,
označevalcu 38. vzporednika.</span></i></span></span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">Kaže
se kot realna in/ali navidezna meja med </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">stoječimi
</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">družbenimi
strukturami in </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">realnim</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">
življenjem posameznic in posameznikov, ideologijo
institucionaliziranih načinov zdravljenja </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">na
eni strani in procesom dezinstitucionalizacije na drugi, moči
bivanja v polju odločanja </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">in
vladanja</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">
napr</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">oti
</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">stanju
</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">popolne
izključenosti in pohlevnosti. </span></span></span>
</div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b>Vid
Sagadin</b></i></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">,
pesnik in anarhist, bo na podlagi svojih izkušenj govoril, </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">tudi
v pesniškem jeziku,</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">
o soočanju s psihiatričnimi institucijami, prevzemanju/</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">otepanju</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">
nezaželene vloge problematičnega Drugega in izbojevanju </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">po
ohranjanju </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">lastne
integritete. </span></span></span>
</div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">Danes
poznamo različne načine in prakse, kako ljudem pomagati, brez
</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">zapiranja
in </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">nasilnih
izolacij. </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">Obenem
pa se s</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">oočamo
tudi z neustreznostjo in neučinkovitostjo </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">obstoječih
in še vedno</span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">
delujočih se totalnih ustanov. </span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-weight: normal;">S
to problematiko se, in se še vedno, spoprijema smoorganizirana
skupina </span></span><span style="font-size: medium;"><i><b>Izhod. </b></i></span></span>
</div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">Znotraj
</span></span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">današnjega
</span></span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">držav</span></span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">nega
prostora, vpetega v globalne in transnacionalne kapitalske tokove, </span></span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">se
upori razširjajo v gibanja, ki nasprotujejo delujočemu, v globalnem
smislu, etabliranemu politično</span></span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">-</span></span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">ekonomskemu
sistemu, ki z načrtno deregulacijo trga stremi po vse večji
liberalizaciji vseh ravni človeškega življenja. </span></span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">Slednja,
med drugim, izrazito posega v pridobljene vrednote socialne države
</span></span></span><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">tako,
da jo ve</span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">dno
bolj siromaši, dejansko ruši, nam vsem znan pojem socialn</span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">e</span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">
var</span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">nosti</span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">.
</span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">Neoliberalne
politike, katerim sledijo tudi trenutni vodilni politični
predstavniki RS, so porušile </span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">vez</span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">
med državo in ljudmi, k</span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">atero
pa so, po mnenju </span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><i><b>Monike
Bohinec</b></i></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">,
</span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">predstavljale
prav </span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;">socialne
delavke:</span></span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-style: normal;"><span style="font-weight: normal;"><br /></span></span></span></span></span><br />
</div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">»Če
smo včasih bile socialne delavke most med državo in ljudmi, ki so
potrebovali našo pomoč, smo sedaj postale vstajnice, odločno na
svoji strani, strani ljudstva. Zato nas v poštnih nabiralnikih
čakajo kazni, ki nam jih vztrajno pripisujejo modre lutke v rokah
državnih oblasti. V vstaji smo se pojavile </span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">(</span></i></span><span style="color: black;"><i><b>Vstajniške
socialne delavke</b></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">)</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">,
a smo bile ustvarjene že prej, v vstaji bomo ostale. Vstopamo, a le
tja kjer smo nepovabljene, izstopamo kjer bi radi še. Sistem
</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">'</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">socialnega
varstva</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">'
</span></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">nas
sili v to, da postajamo nadzornice, podaljšek represije države in
nas odriva od ljudi in od temeljev socialnega dela. Temu odločno
nasprotujemo, saj smo solidarne in se ljudem pridružujemo v skupnem
boju.« </span></i></span></span></span>
</div>
<div align="CENTER" style="font-style: normal; margin-bottom: 0cm;">
<br />
</div>
<div align="CENTER" style="font-style: normal; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: black;"><i><b>Monika
Bohinec</b></i></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">
bo govorila o </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">institucionalizaciji
in </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">birokratizaciji
socialnega dela </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">ter
njegovi družbeni vlogi v povezavi z zdajšnjo politično-ekonomsko
situacijo ter na podlagi izkušenj iz terena problematizirala vse
večjo kriminalizacijo revščine.</span></span></span></span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<br />
</div>
<div align="CENTER" style="font-style: normal; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">Ogledali
si bomo tudi </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">dokumentarec</span></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">
</span></i></span><span style="color: black;"><i><b>Walkout, </b></i></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">ki
sta ga posnela </span></span><span style="color: black;"><i><b>Nejc Birsa</b></i></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">
</span></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">in</span></i></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">
</span></span><span style="color: black;"><i><b>Staš Štrukelj</b></i></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">,
</span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">oba
tudi člana skupine </span></span><span style="color: black;"><i><b>Izhod</b></i></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">.</span></span><span style="color: black;"><i><b>
</b></i></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">Film
prikazuje zgodbe ljudi skozi objektiv kamere </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">in
</span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">problematizira
delovanje totalnih ustanov, </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">ki
so po mnenju režiserjev, </span></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">zločini
miru. </span></i></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">Odličen
vizualni izdelek odpira gledalcu številna vprašanja o vlogi
psihologije, psihiatrije, odnosu do mentalnega zdravja, obsegu
institucionalne represije, rabe oziroma izrabe medikamentov, načinih
zdravljenja, </span></span><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">odnosa
družbe do posameznic in posameznikov, ki se srečujejo s temi
državnimi institucijami, itd. Več po ogledu filma in pogovorom s
režiserjema. </span></span></span></span>
</div>
<div align="CENTER" style="font-style: normal; margin-bottom: 0cm;">
<br />
</div>
<div align="CENTER" style="font-style: normal; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: black;"><span style="font-weight: normal;">Dogodek
bo moderiral </span></span><span style="color: black;"><i><b>Aljoša
Dujmić</b></i></span><span style="color: black;"><i><span style="font-weight: normal;">.</span></i></span></span></span></div>
<div align="CENTER" style="font-style: normal; margin-bottom: 0cm;">
<br />
</div>
<div align="CENTER" style="font-style: normal; font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: black;"><i>Vljudno
vabljene in vabljeni!</i></span></span></span></div>
<div align="CENTER" style="font-style: normal; margin-bottom: 0cm;">
<br />
</div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-91554496139918960502013-02-07T15:46:00.003+01:002013-02-07T15:52:35.925+01:00PROTEST V LJUBLJANI 21.12.2012; t.i. PRVA VSESLOVENSKA LJUDSKA VSTAJA<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><br />
<!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves/>
<w:TrackFormatting/>
<w:HyphenationZone>21</w:HyphenationZone>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>SL</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:EnableOpenTypeKerning/>
<w:DontFlipMirrorIndents/>
<w:OverrideTableStyleHps/>
</w:Compatibility>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="true"
DefSemiHidden="true" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="267">
<w:LsdException Locked="false" Priority="0" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Normal"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="heading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="35" QFormat="true" Name="caption"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="10" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" Name="Default Paragraph Font"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="11" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtitle"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="22" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Strong"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="20" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="59" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Table Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Placeholder Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="No Spacing"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Revision"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="34" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="List Paragraph"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="29" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="30" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="19" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="21" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="31" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="32" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="33" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Book Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="37" Name="Bibliography"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" QFormat="true" Name="TOC Heading"/>
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;
mso-fareast-language:EN-US;}
</style>
<![endif]-->
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">O spremembah, v/in
izven okvira protestov, sem se v obliki polstrukturiranih intervjujih
pogovarjala s petimi sogovorniki, kateri so v nadaljevanju predstavljeni pod
izmišljenimi inicialkami. Sogovorniki so večinoma govorili v prid zamenjavi
vladajoče elite, prisotno pa je bilo tudi mnenje, da ni alternative. Pri čemer
je zanimivo, da je slednje mnenje bilo bolj prisotno pri mlajših sogovornikih.
Večinoma so se vsi izrazili, da bo pot do sprememb, glede katerih so dajali
vtis, da so nujne, daljši proces. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Vprašala sem jih zakaj
so se udeležili protesta in kaj želijo, da se spremeni? Poleg agende ali
različnih agend protesta me je zanimalo globlje ozadje. Večinoma so vsi
opredelili svojo situacijo v prepletenosti s krizo današnjega časa. Edino
sogovornik M.G., inžinir računalništva, je izpostavil, da ima dobro službo. V
zvezi s čimer je povzel, da ne prosi za denar temveč, da moralno podpira ljudi
v težji situaciji. Tudi politiko je problematiziral predvsem preko moralne
komponente:</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><u> </u></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Ker se mi zdi, da je to sedaj samo
prva faza. More bit prva faza, ker če bo ostal samo pri tem, potem nismo nič naredil.
Glavni problem je pomoje v tem, da je porušeno zaupanje med ljudstvom in med
voditelji in da tudi če voditelji sprejmejo ukrepe, ki so sicer upravičeni,
ljudstvo tem voditeljem ne verjame. In dokler imamo mi na oblasti ljudi, ki so
kompromitirani in tisti ki so v opoziciji so kompromitirani, toliko časa ne bo
noben ukrep, ki je sicer upravičen, sprejet s strani ljudstva. Tako da, karkoli
se bo že zgodilo s temi demonstracijami, jaz upam, da bo to odprlo možnost za
ljudi, ki niso kompromitirani, da bodo prišli na oblast, ker šele potem lahko
začnemo resnično sprejemat ukrepe, ki jim bo ljudstvo verjelo in bo pripravljeno
slediti</span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">. (sogovornik M.G., 38 let)</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Student S.Š. je najprej
izpostavil, da ideje o tem kakšne naj bi bile spremembe sploh še niso natančno
zasnovane. Nakar sem ga povprašala, kaj bi si sam želel za spremembe:</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Zdej mogoče čist specifično in
konkretno mogoče ne bi znal povedat, ampak pač bi bile recimo, v konktekstu,
kako je skonstruirana država in kakšno pot ima ta kao demokratična država. Tu bi
se stvari mogle mal spremenit. Pa to, da bi se čimbolj poskušalo obdržat
socialno državo, ne pa jo bolj ali manj poskušajo razstavit. Pa recimo tudi
sistem volitev in participacije pri volitvah, tudi tu bi mogl kaj spremenit, v okviru
protestov, se v bistvu nobena ideja še ni konkretizirana, razen vzklikanja, pa
ko imajo te slovanske zastave.</span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"> (sogovornik S.Š., 22
let)</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Moralne spremembe in
pretresavanje demokracije v praksi torej. Potemtakem je bilo na mestu
vprašanje, ali je eno ali drugo mogoče doseči s sedanjo vlado, ali bi bilo to
mogoče le z zamenjavo vladajoče elite. Nakar je sogovornik S.Š. odgovoril, da v
bistvu nimamo alternative, medtem ko je bil sogovornik M.G. malo bolj
skrivnosten:</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Ja, če bi se jih vrgel dol, saj ni
alternative, ki bi jih kar zamenjala. Tko nekaj v podobni obliki, ampak je
treba sistematično počasi spreminjat zadevo, ne. Ampak je fajn, da se malo
eskalira trenutna situacija s temi protesti, zato da se pač dojame, da je nekaj
narobe ter da se formirajo nove ideje.</span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"> (sogovornik S.Š., 22
let)</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Jaz
mislim, da se marsikaj dogaja v ozadju, kar se pač ne vidi tu na demonstacijah.
In prav je, da se dogaja.</span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"> (sogovornik M.G., 38 let)</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">V nadaljevanju sem
govorila še z učiteljico gospo K.L. ter dvema vojnima veteranoma, gospodoma
M.N. in D.H. Sogovorniki so precej bolj doživeto negativno opredelili sedanjo
vlado, izrekli nujo po zamenjavi vladajoče elite. Sogovornica K.L je vlado
opredelila, kot sovražno do svojega naroda: </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Ja, mislim, da je ta vlada sovražna
do naroda in mislim, da ne dela za dobrobit naroda. Uničuje našo kulturo,
znanost in šolstvo ter da želi iz te države naredit državo mezdnih delavcev,
neukih mezdnih delavcev. Takšnim, je potem seveda lahko vladati. In pravzaprav,
če lahko dodam, si drugače ne znam razlagat, tega da je Pahor, ki se meni zdi
en samozačaran nastopač, dobil tako veliko število glasov.</span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">
(sogovornica K.L, 58 let)</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Sogovornik M.N., vojni
veteran je dogajanje osvetlil tudi v kontekstu osamosvojitvene vojne:</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">1990. in 91. leta smo si pač želeli
in mislili, da bomo uresničili, da bomo imeli, kako bi rekel, normalna človeška
življenja. To, kar se je zgodilo, prav gotovo ni tisto za kar smo se borili
oziroma zakaj smo sploh počeli tiste stvari, ki smo jih počeli. Praktično se
je, v tem času vse tisto za kar smo se borili, poteptalo. Nazadnje še iz vseh
teh afer, vsakdanjih, nič ni nastalo.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Mi
smo takrat res, govorim zase, bili pripravljeni dati življenje za Slovenijo. Pa
ne za takšen ideal, kot je Švica al pa kaj takega, ampak čist samo zato, da
bomo lahko živeli normalno življenje in da bodo tudi naši otroci lahko tako
živeli. Žalostno je to danes, da ti otroci nimajo, kljub visokim izobrazbam,
nimajo ne služb in ne neke sociale po drugi strani. Medtem, ko nekdo drug, ki
je mogoče v času osamosvojitvene vojne bil čisto nekje drugje, ima lahko zares
ogromno. To, je tisto kar nas najbolj…, to je vzrok, da smo se danes zbrali.
Rekli smo, dovolj nam je tega, da smo se za nekaj drugega borili. Borili smo se
za ideal svobodnega človeka, v besedi in tisku in gibanju in ne za nadzor policije
in strašenje. Nas ni strah, mi smo svoj strah pozabili že zdavnaj, zdavnaj. Sedaj
smo že dedki in tako dalje, to je res en grenak priokus, ki ti ostane, ko greš
zvečer spat ali pa ko prebereš takšne stvari, ko se vidi da se ne da s pravom
neke stvari dosečt. In to s pravom za katerega smo se takrat tudi borili. Če
nekdo lahko zastavi svoje življenje, se pravi največ kar ima, zato da bo nekomu
drugemu dobro in boljše pa potem nič ni iz tega, potem mislim, da je bolje, da
bodo naši potomci še enkrat stopili na to pot. Žalostno.</span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">
(sogovornik M.N., 65 let)</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Na vprašanje ali bi
bilo potrebno zamenjati vso politično granituro, nadalje odgovarja sogovornik
M.N.:</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Pomoje bi bilo potrebno zamenjati
vse tiste politike, ki so skorumpirani, kot jih je večina danes. Kako bi rekel,
v marmeladi so do komolcev, ljudstvo pa nima nič od tega. Pomoje bi jih bilo
potrebno zamenjat. Prav gotovo so med slabimi politiki tudi dobri. Ampak to kar
se dogaja, da se grozi, denimo politiki ali pa minister, da grozi narodu, to je
nekaj absurdnega. Še otroci se ne bodo bali, če jih bodo strašili s parkeljnji.
Ampak, da nas straši; mi smo strah pozabili že zdavnaj, nam je čisto vseeno,
glede tega, kaj bo kdo kako vzel denar…, to sploh ni pomembno (op. v smislu
vodenja posla). Te ljudi je potrebno zamenjat. Prav gotovo je še zadosti
intelektualnega, pametnega potenciala v slovenskem narodu, ki bo znal to
prevzet in voditi ta dvomiljonski narod, v neko firmo, ki se jo da potem
popeljati v boljšo prihodnost. In pri tem ne uničit vse podjetja, vsega, kar je
bilo.</span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"> (sogovornik M.N., 65 let)</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Mlajše ter njihovo
prihodnost je izpostavil tudi sogovornik ter vojni veteran D.H.:</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Najbolj žalostno pri vsem tem je
to, da ta isti predsednik vlade, ki je bil takrat (mi smo sami časniki tukaj)
je bil takrat naš minister za vojsko, za obrambo. Mi smo ga res spoštovali, ker
je naredil enkratno zadevo, da smo v desetih dnevih lahko končali vojno, tudi
njegova zasluga je bila to. Danes pa pozablja in na veterane in na našo
mladino. Mi ne rabimo nič ali pa večina nas ne rabi nič, smo že v pokoju. Saj
če bo ta minimalna penzija, meni bo to dovolj. Ampak naši otroci, naši vnuki,
mladi, pa potrebujete drugačne pogoje.</span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"> (sogovornik D.H., 66
let)</span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Spregovorili smo še o
tem, ali so spremembe lahko hitre, ali je to prej daljši proces? Tudi ti
sogovorniki so se strinjali, da bo šlo ali da bi bilo najbolje, da se le stvari
ne odvijejo prehitro. Sogovornica K.L. je izpostavilo nevarnost prelivanja
krvi: <span style="mso-spacerun: yes;"> </span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Mislim, da je to daljši proces.
Vsaka stvar, ki se zgodi na hitro je navadno krvava pri takih velikih
spremembah in tega si ne želim ne svojim otrokom ne svojim vnukom. </span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">(sogovornica
K.L., 58 let)</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Sogovornik M.N. je tudi nekako proces postavil v
daljši časovni okvir, pri tem pa izpostavil, da se vendale vseeno veliko da
narediti v kakšnem letu:</span></div>
<div class="MsoNormal">
<i><br /></i></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-left: 35.4pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><i>Nekatere
stvari se da hitro urediti. Določene stvari pa zahtevajo proces. Kar tako čez
noč je nekatere stvari teško urediti. Vendar v kakšnem letu se lahko pa ogromno
naredi. Mi smo takrat praktično v enem letu prišli so samostojnosti. Od vzema
orožja pa do junija <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>leta 91., eno leto
in en mesec je trajalo vse skupaj, da se je organiziralo, tako delo, kot tudi to,
da je na koncu takšna množica ljudi vključila v to.</i><span style="mso-spacerun: yes;"><i> </i> </span>(sogovornik M.N., 65 let)</span></div>
Anonymousnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-67406422820887900892013-01-28T16:53:00.001+01:002013-02-17T23:50:46.873+01:00<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: large;"><i><b>AngartFilm</b></i></span></span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><b>V
četrtek, 31.1.2013 ob 20h 30 min</b></span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">,
bomo na dogodku </span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><b>AgartFilm
v Infoshopu na Metelkovi</b></span></span> <span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">govorili
o uporih v Latinski Ameriki, v navezavi s situacijo v Sloveniji.
Upori, ki so bili in so še vedno prisotni na globalni ravni, so
reakcija na neoliberalne politike. Slednje težijo k vitki državi in
rušenju javnega dobrega. Nevidna roka prostega trga se po drugi
strani sooča z vidno roko množičnih uporov. Upore, kot smo jim
priča danes, lahko mislimo tudi kot odklon od želene poslušnosti,
ki je cilj vladajočih političnoekonomskih struktur.</span></span>
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b>Juš Škraban</b></i></span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">,
študent OEIKA, bo skušal prikazati vpliv neoliberalnih politik na
šolstvo, na podlagi kritične pedagogike in Freirejevega dela
Pedagogika zatiranih. Filozof </span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b>Darij
Zadnikar</b></i></span></span> <span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">bo
spregovoril o revolucionarnih teorijah in refleksijah boja. Izhajal
bo iz komparativnih, teoretičnih okvirov in svojih terenskih
raziskav, ki jih je med drugim opravil tudi med mehiškimi Zapatisti.
</span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b>Miha
Poredoš</b></i></span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">,
absolvent OEIKA, bo predstavil svoj film </span></span><span style="font-size: medium;"><b>"Ollanta
traidor, la UNA te repudia!"</b></span> <span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">,
ki prikazuje upor študentov in študentk v Peruju, ki ga je posnel v
času svojega terenskega dela. Prispevkom sledi diskusija.</span></span><span style="color: black;">
</span><span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Dogodek
bo moderiral</span></span></span><span style="color: black;"> </span><span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">absolvent
OEIKA, </span></span></span><span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b>Aljoša</b></i></span></span></span><span style="color: black;">
</span><span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i><b>Dujmić.
</b></i></span></span></span>
</div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div align="CENTER" style="font-style: normal; font-variant: normal; margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Kratek opis filma: </span></span>
</div>
<blockquote style="border: none; margin-bottom: 0cm; margin-left: 0cm; margin-right: 0cm; padding: 0cm;">
<span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i>Puno, malo
perujsko mesto ob svetovno znanih plavajočih otokih na jezeru
Titikaka, se je letošnjo pomlad znašlo v centru ostrih uporov proti
privatizaciji javnega šolstva. Ministrstvo za šolstvo želi Narodni
univerzi Altiplano (UNA) z odlokom naložiti izplačevanje plač iz
lastnega proračuna novo habilitiranim zaposlenim, kar bi za univerzo
pomenilo zvišanje ostalih postavk (vpisnine, sprejemni izpiti) in
posledično njeno počasno privatiziranje. Najbolj ogroženi bi bili
študenti iz slabše situiranih družin, kateri so v večini. Zato so
se študentje in profesorji v seriji protestov odzvali na napovedane
spremembe v visokem šolstvu. Bežen vpogled v njihov boj si lahko
ogledate v tem filmu.</i></span></span></blockquote>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i>Vljudno
vabljene in vabljeni!</i></span></span></span><br />
<br />
<span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><i>-----</i></span></span></span><br />
<span style="color: black;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;">Prispevek o d<span style="font-size: medium;">ogajanju na tem Angart filmu lahko najdete na spletni strani Radia<span style="font-size: medium;"> Študent: </span></span></span><i>http://www.radiostudent.si/dru%C5%BEba/kaj-pa-univerza/anga%C5%BEirana-solidarnost </i></span></span></span></div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-30892262476954858242013-01-28T16:52:00.001+01:002013-01-28T16:52:11.002+01:00<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div dir="ltr" style="font-family: 'Times New Roman'; font-size: medium; margin-bottom: 0pt; margin-top: 0pt; text-align: center;">
<span style="font-size: 24px; font-weight: bold; vertical-align: baseline; white-space: pre-wrap;">AngartFilm</span></div>
<div dir="ltr" style="font-family: 'Times New Roman'; font-size: medium; margin-bottom: 0pt; margin-top: 0pt; text-align: center;">
<span style="font-size: 24px; font-weight: bold; vertical-align: baseline; white-space: pre-wrap;"><br /></span></div>
<div style="text-align: center;">
<span style="font-family: 'Times New Roman'; font-size: 24px; font-weight: bold; vertical-align: baseline; white-space: pre-wrap;"></span><span style="font-family: 'times new roman', serif; font-size: medium;"><span style="color: black; line-height: 19px;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;">Tema<span style="font-size: medium;"> z naslovom <i><b>V res publici prijateljujejo tatovi časa</b>,</i></span> ki <span style="font-size: medium;">se bo odvila</span> v<b> četrtek, 24.1</b><span style="font-size: medium;"><b>.2013 ob 2</b><span style="font-size: medium;"><b>0</b><span style="font-size: medium;"><b> h zvečer, v Infoshopu na Metelkovi</b>, <span style="font-size: medium;">se bo nan<span style="font-size: medium;">ašala na t<span style="font-size: medium;">renutno politično stituacijo, s <span style="font-size: medium;">katero se vsakodnevno soočamo kot posamezniki, č<span style="font-size: medium;">lani skupin ali novonastalih gibanj<span style="font-size: medium;"> - </span>v medsebojnih interakcij<span style="font-size: medium;">ah</span> <span style="font-size: medium;">in v odnosu do družbenih vsebin oziroma spreminjajočih se form, ki nam jih vsakodnev<span style="font-size: medium;">n<span style="font-size: medium;">o</span></span> vsiljuje avtoriteta politične volje, ki<span style="font-size: medium;"> pa</span> postaja vedno bolj nasilna in izključujo<span style="font-size: medium;">ča</span> do tistih (Drugih<span style="font-size: medium;">)</span>, ki se ideološko z njo ne strinjajo. <span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;">V</span>ečajo se</span> mehanizmi družbene kontrole<span style="font-size: medium;">, torej nadzorovanja in kaznovanja<span style="font-size: medium;"> - </span>omej<span style="font-size: medium;">uje se pravica do</span> gibanja, zasedanja javnih in drugih prostorov<span style="font-size: medium;">,<span style="font-size: medium;"> izničujejo se pravi<span style="font-size: medium;">ce<span style="font-size: medium;"> p<span style="font-size: medium;">ri</span></span> izrekanj<span style="font-size: medium;">u</span> <span style="font-size: medium;">državljanske volje, izvršujejo se različni <span style="font-size: medium;">pritiski, ki ustvarjajo klimo kulture strahu in še bi lahko naštevali. <span style="font-size: medium;">P<span style="font-size: medium;">roblematičnost medijskega <span style="font-size: medium;">poročanja, medijskega diskurza <span style="font-size: medium;">i</span>n vplivanje na raz<span style="font-size: medium;">i</span>skovaln<span style="font-size: medium;">o, tudi novinarsko delo in posledično (ne)možnost do intelektualne kritičnosti so tiste teme<span style="font-size: medium;">, ki jih bomo, v sklopu dogodka AngartFilm, dali v ospredje. Večera se bosta udeležila tudi <i><b>raziskovalni novi</b></i><span style="font-size: medium;"><i><b>nar </b></i><span style="font-size: medium;"><i><b>Dejan </b></i><span style="font-size: medium;"><i><b>Karba</b></i> in <i><b>sociologinja Ksenija <span style="font-size: medium;">V</span>idmar Horvat</b></i>, ki nam bosta <span style="font-size: medium;">na podlagi svojih las<span style="font-size: medium;">tnih izkušenj<span style="font-size: medium;"> <span style="font-size: medium;">iz polja prakse in teorije, odgovorila na številna zastavljena vprašanja. Dogodek bo vodil absolvent iz <span style="font-size: medium;">O</span>ddelka etnologije in kulturne antropologije FF, <b><i>Aljoša</i></b></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span><span style="font-family: 'times new roman', serif; font-size: medium;"><span style="color: black; line-height: 19px;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"> <i><b>Dujmić</b></i><span style="font-size: medium;">.</span><i><b> </b></i> </span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span><br />
<br /><span style="font-family: 'times new roman', serif; font-size: medium;"><span style="color: black; line-height: 19px;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-size: medium;"> Vljudno vabljen<span style="font-size: medium;">e in vabljeni</span>!</span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></span></div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-55352943634153915592012-12-16T22:02:00.000+01:002012-12-16T22:02:07.910+01:00Na grško-rimski galeji?<br />
<br />
Klikni link za avdio:<br />
<br />
<span style="background-color: white; color: #3b5998; font-family: Tahoma, sans-serif; font-size: 10pt;"><a href="http://www.radiostudent.si/politika/off-komentar/na-gr%C5%A1ko-rimski-galeji" style="background-color: white; color: #1155cc; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.727272033691406px;" target="_blank">http://www.radiostudent.si/<wbr></wbr>politika/off-komentar/na-gr%<wbr></wbr>C5%A1ko-rimski-galeji</a> (off komentar)</span><span style="background-color: white; color: #333333; font-family: Tahoma, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span><span style="background-color: white; color: #3b5998; font-family: Tahoma, sans-serif; font-size: 10pt;"><a href="http://www.radiomars.si/index.php/info/45-ot/193-rajko-mursic-grsko-rimska-galeja" style="background-color: white; color: #1155cc; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.727272033691406px;" target="_blank">http://www.radiomars.si/index.<wbr></wbr>php/info/45-ot/193-rajko-<wbr></wbr>mursic-grsko-rimska-galeja</a> (odprti termin)</span><br />
<br />
<br />
<div style="background-color: white; color: #555555; font-family: 'Helvetica Neue', Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 23px; margin-bottom: 13px; margin-top: 13px;">
Ob opozorilni stavki javnega sektorja aprila letos sem ugotavljal, da nas je prejšnja vlada hotela stlačiti na fantomski francosko-nemški vlak, sedanja pa nas pošilja na grško-rimsko galejo. Takrat sem bil prepričan, da tega ne bomo dopustili, saj je naša pot pot solidarnosti in pravične razdelitve družbenega bogastva. Konec koncev tudi Ustava opredeljuje Republiko Slovenijo kot pravno in socialno državo. Ob opozorilni stavki sem dodal tudi, da je skupni sovražnik delavcev v javnem in proizvodnem sektorju gusarski kapitalizem, ki vztrajno niža vrednost dela. Ko ljudi brutalno postavi pred izbiro med brezposelnostjo in mezdo, ki vodi v revščino, ostane za socialni dialog malo prostora. Ali nič več. In ko se nekdo spomni zarubiti še zadnje ostanke prihrankov ljudstva za polnjenje javno-zasebnih žepov, je mera polna.</div>
<div style="background-color: white; color: #555555; font-family: 'Helvetica Neue', Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 23px; margin-bottom: 13px; margin-top: 13px;">
Po ponedeljkovi vstaji Mariborčanov in Mariborčank ter brutalnem nastopu policije proti njim Slovenija ni več država, kakršno smo zasnovali v osemdesetih letih. Vodilni predstavniki slovenske desnice prodajajo tezo o nelegalnosti spontanih demonstracij, obenem pa nas prepričujejo, da je pravico do zborovanja ljudstvu podelila šele Ustava Republike Slovenije leta 1991. Tako ustava kot država sta nastali tudi na temelju spontanega upora proti posegu vojaškega sodišča v civilne zadeve, za nameček pa je razsojalo še v tujem jeziku. Zbiranje protestnikov na Roški ulici v Ljubljani bržkone ni bilo prijavljeno. Takratna »totalitarna« oblast protestnikov ni razgnala. In to ni bil edini primer spontanega izražanja nasprotovanja delovanju takratne oblasti. Vsi protesti v prejšnji in novi državi, kar jih pomnim od zgodnjih osemdesetih let dalje, so potekali nenasilno. Razvila se je specifična oblika učinkovitega nenasilnega protesta, tudi za naš prostor značilna nenasilna kultura protesta, na katero smo lahko (bili) državljani in državljanke Republike Slovenije upravičeno ponosni. Ta nenasilna kultura protesta se je razvila prav v časih, ko so militantneži na nič kaj spontanih »ljudskih« protestih v drugih krajih takratne skupne države izražali žejo po krvi. Tudi zato je bila doslej Republika Slovenija tako drugačna od drugih posocialističnih držav.</div>
<div style="background-color: white; color: #555555; font-family: 'Helvetica Neue', Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 23px; margin-bottom: 13px; margin-top: 13px;">
Edina izjema v vsem tem času, kar je pomnim, so bile razbite šipe na stavbi slovenskega parlamenta ob študentskih protestih: ker takrat policija ni posredovala – in videti je, da prav v skladu z nenapisanim kodom pravil nenasilnega protesta, kar ji lahko štejemo v čast – ni prišlo do fizičnega nasilja med/nad ljudmi. Sedaj je drugače: policija je za razganjanje ljudi uporabila solzivec, palice, helikopter, vozila in konjenico. Nobena legalistična retorika bivših ustavnih sodnikov in sedanjih oblastnikov ne bo izbrisala posnetkov mariborskih trgov in ulic, ki jasno kažejo, da je policija prestopila mejo nenapisanega koda pravil nenasilnega protesta. Tega policisti niso naredili zato, ker bi se branili pred podivjano množico ali varovali premoženje, kot trdijo oblastniki, tudi če je bilo med množico dejansko nekaj razgretih glav ali provokatorjev. Policisti, s katerimi smo se še nedavno solidarizirali, so v Mariboru sledili ukazu, ki je prišel z dovolj visokega vrha. Kje je ta vrh, bo pokazala prihodnost, toda že sedaj vidimo in vemo, da za nasilnim posegom policije stoji doktrina, ki jo je lahko oblikovalo le policiji »nadrejeno« telo, to je Ministrstvo za notranje zadeve. Zato mora minister Vinko Gorenak prevzeti osebno odgovornost za to, kar se je zgodilo v Mariboru in se Mariborčanom in Mariborčankam javno opravičiti in odstopiti. Franc Kangler s svojim odstopom ne more rešiti godlje, v kateri se je znašel notranji minister. Županovanje je še vedno stvar Mariborčanov in Mariborčank, nasilje nad njimi pa zadeva celotno državo in vse državljane in državljanke Republike Slovenije.</div>
<div style="background-color: white; color: #555555; font-family: 'Helvetica Neue', Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 23px; margin-bottom: 13px; margin-top: 13px;">
A ne gre samo za notranjega ministra. Gre za veliko resnejše in globlje premike v sami konstituciji slovenske države in razumevanju represivnih aparatov kot instrumentov za pacifikacijo ljudskega upora. Živimo namreč v državi, ki po Ustavi Republike Slovenije »varuje človekove pravice in temeljne svoboščine«, med katerimi opredeljuje tudi pravico do »mirnega zbiranja in do javnih zborovanj«. V ustavi jasno piše tudi, da pri »zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«. Pretepanje in uplinjanje lastnih državljank in državljanov očitno ne sledi temu načelu. Zato se upravičeno bojimo, da gre za protiustavno spremembo doktrine, v kateri mirovno politiko zamenjuje politika moči in kulturo miru in nenasilja demonstracija te moči.</div>
<div style="background-color: white; color: #555555; font-family: 'Helvetica Neue', Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 23px; margin-bottom: 13px; margin-top: 13px;">
Mariborski radarji so ljudem odprli oči. Koliko takšnih radarjev pa so v Republiki Sloveniji že montirali, ne da bi jih državljani in državljanke doslej opazili, ker nas še niso neposredno oplazili po žepu? Omenil bom le en tak sistem radarjev: privatizacijo visokega šolstva. Privatizacija javnega dobra (ne le državnih podjetij) temelji na podobnem modelu javno-zasebnega partnerstva kot Kanglerjevi radarji. Najprej vzameš javnim univerzam toliko sredstev, da ne morejo več izvajati svojega poslanstva, nato jim zagroziš z odvzemom licence (akreditacij), če tega ne bodo več počele. Upravni odbori univerz, v katerih po funkciji sedijo tudi državni sekretarji, sprejmejo zadnjo možno odločitev pred njihovo ugasnitvijo, šolnine, država pa še naprej nemoteno financira zasebne visokošolske zavode »v javnem interesu«. Takšni radarji, ki izžemajo vse bolj prazne denarnice državljank in državljanov, že stojijo v zdravstvu (»prostovoljno« dodatno zavarovanje), sociali (zasebni domovi za starostnike), šolstvu (plačevanje otroških vrtcev) in državni infrastrukturi (različne koncesije). Z leti smo se jih navadili, zato ne preseneča, da sedanji oblastniki ne vidijo zadržkov pri postavljanju novih.</div>
<div style="background-color: white; color: #555555; font-family: 'Helvetica Neue', Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 23px; margin-bottom: 13px; margin-top: 13px;">
Marsikaj nam lahko še vzamejo in marsikatero breme nam lahko še naložijo, toda ponosa, da je to naša država (ali ponosa, ki izhaja iz dejstva, da je Maribor mesto Mariborčanov in Mariborčank), ki smo jo zgradili tudi na podlagi »ilegalnih« protestov v osemdesetih letih, nam ne morejo vzeti. Ne smemo spregledati, da v tretji alineji preambule Splošne deklaracije človekovih pravic piše, da je »nujno potrebno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje«. Zamislite se nad tem, razni Gorenaki, Kanglerji in podobni!</div>
<div style="background-color: white; color: #555555; font-family: 'Helvetica Neue', Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 23px; margin-bottom: 13px; margin-top: 13px;">
Napisal: Rajko Muršič</div>
ANGAŽIRANA ETNOGRAFIJAhttp://www.blogger.com/profile/07581819317196817513noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8155894543904290962.post-55795619340687943652012-12-03T00:30:00.002+01:002012-12-03T00:30:31.610+01:00<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<br />
<div align="CENTER" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 13px; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: #222222;"><span style="font-family: times new roman, serif; font-size: x-large;"><b>AngartFilm</b></span></span></div>
<div align="CENTER" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 13px; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: #222222;"><span style="font-family: times new roman, serif; font-size: x-large;"><b><br /></b></span></span></div>
<div align="CENTER" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 13px; margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: times new roman, serif; font-size: medium;"><i><span style="text-indent: 1.25cm;"> </span><span style="text-indent: 1.25cm;">Danes smo priča prestrukturiranju in ekspanziji kapitalističnega sistema, ki načine ustvarjanja in prečrpavanja bogastva ter razmerja moči vrača na raven pred drugo svetovno vojno. Cilj teh procesov je povrnitev absolutne moči in bogastva kapitalističnim lastniškim elitam, ki so </span><span style="text-indent: 1.25cm;">– </span><span style="text-indent: 1.25cm;">zaradi stagnacije tradicionalnih načinov proizvodnje in izčrpanih možnosti za širjenje dobička </span><span style="text-indent: 1.25cm;">– </span><span style="text-indent: 1.25cm;">v sedemdesetih letih 20. stoletja poiskale nove načine akumulacije kapitala. Med drugim s pomočjo novega organiziranega napada na (že tako okrnjene) človeške in delavske pravice ter s privatizacijo javnega dobrega. Zato namesto o polni socialni državi blaginje (ki jo je poznal socializem) in minimalni socialni državi blaginje (ki jo je dopustil zahodni kapitalizem v fazi sklepanja začasnega in kontroliranega socialnega miru), govorimo o </span><span style="text-indent: 1.25cm;">korporativni</span><span style="text-indent: 1.25cm;"> </span><span style="text-indent: 1.25cm;">državi</span><span style="text-indent: 1.25cm;"> </span><span style="text-indent: 1.25cm;">blaginje</span><span style="text-indent: 1.25cm;"><wbr></wbr>.</span></i><span style="text-indent: 1.25cm;"> </span></span></div>
<div align="CENTER" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 13px; margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: times new roman, serif; font-size: medium;"><span style="text-indent: 1.25cm;">(</span><span style="text-indent: 1.25cm;">Resolucija proti privatizaciji javnega visokošolskega izobraževanja 2012)</span></span></div>
<div align="CENTER" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 13px; margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: times new roman, serif; font-size: medium;"><span style="text-indent: 1.25cm;"><br /></span></span></div>
<div align="CENTER" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 13px; margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: times new roman, serif; font-size: medium;">Ta</span><b style="font-family: 'times new roman', serif; font-size: large;"> četrtek, 6. 12. 2012, ob 20h</b><span style="font-family: 'times new roman', serif; font-size: medium;">, se bomo, na </span><b style="font-family: 'times new roman', serif; font-size: large;">AngartFilmu </b><span style="font-family: 'times new roman', serif; font-size: medium;">v </span><b style="font-family: 'times new roman', serif; font-size: large;">Infoshopu </b><span style="font-family: 'times new roman', serif; font-size: medium;">na Metelkovi,</span><span style="font-family: 'times new roman', serif; font-size: medium;"> skupaj z <b>Lilijano Burcar</b>, <b>Primožem Krašovcem</b> in <b>Goranom Lukičem</b>, posvetili kritiki razpada socialne države v času post-socializma.</span></div>
<div align="CENTER" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 13px; margin-bottom: 0in;">
<span style="font-family: times new roman, serif; font-size: medium;">Prikazali bomo tudi filmček, v katerem so posamezniki in posameznice odgovarjali na vprašanje: <i>''Kdaj po vašem mnenju socialna država preneha biti socialna država?''</i></span></div>
<div align="CENTER" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 13px; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: #222222;"><span style="font-family: times new roman, serif; font-size: medium;"><br /></span></span></div>
<div align="CENTER" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 13px; margin-bottom: 0in;">
<span style="color: #222222;"><span style="font-family: times new roman, serif; font-size: medium;">Vljudno vabljene in vabljeni!</span></span></div>
</div>
Aljoša Dujmićhttp://www.blogger.com/profile/07086955588901534577noreply@blogger.com0