J: predstavlja avtorico, kot postavljalko vprašanj.
I: predstavlja neimenovano sogovornico.
I: predstavlja neimenovano sogovornico.
op. Sogovornica je več kot očitno, nakazovala željo po spremembah na makro in mikro ekonomskem območju. Izpostavljala je spremembe v smislu 'vrnitve k naravi', vendar je obenem ostala popolnoma nedefinirana ob vprašanju kdo bi lahko izpeljal spremembe na masovni ravni in izpostavljala zgolj individualnost na poti do sprememb, če ne upoštevamo zamaskiranega 'mi'. Izgleda, da svet dojema v nacionalnih oz. kontinentalnih okvirjih in konec kapitalizma se ji zdi mogoč. Ob tem, da so se zdeli njeni odgovori na trenutke protislovni.
J: Meniš, da bo to gibanje doseglo kakšno spremembo?
I: To gibanje cilja na svetovno spremembo, ne samo na slovensko spremembo. Zato mislim, da na ravni Slovenije ni mogoče nič spremenit. Recimo, tut če imamo mi proteste po celi Sloveniji ne bomo nič dosegli. Menim, da to dogajanje ne more imet nekga efekta. Ok. Mediji majo svoj vpliv na ljudi, to je res. Ampak, ali imajo lahko dovoljšen vpliv na ljudi? To je spet drugo vprašanje. Men se zdi, da to tukaj … taborjenje oz. postavljanje šotorov ne bo dost spremembe naredilo oz. doseglo.
J: Zakaj ne?
I: Zato, ker smo tako, ne vem, majhni in tolk del vseen enga sistema. Tut, če smo tukaj, smo še vedno del enga sistema. Amerika je bila prva, ki je vzpostavila te proteste in mi smo sledili in veliko drugih držav je sledilo. Medtem ko, če bi se mi odločili, kot prvo za investiranje v te oddaljene tuje države, ki so najbolj potrebne naše pomoči. Recimo v Sloveniji, niti ni tolk slabo spet, če primerjaš z recimo Indijo, če primerjaš s kakšno Tajsko, če primerjaš s kakšno Afriko. Ni tolk slabo spet. Recimo Afrika, ki je znana kot zibelka življenja. Če bi se tja premaknilo, da bi se cela evolucija, recimo na novo začelo tam. Da bi recimo tja šli in povedal 'vi morate cenit to kar imate; ste boljši od vseh ostalih držav; vi ne rabite oblek od Amerike; vi ne rabite hrane od Evrope; vi lahko vse to sami vzgojite; vi lahko gojite to konopljo pa iz tega naredite sami svoje obleke'. Ker recimo konoplja raste kot plevel, raste tut v Afriki, povsod. Zakaj more bit ravno ta bombaž, tisti ki vzpostavlja ceno, recimo Ameriki, Afriki.
J: Rekla si že, da po tvoje je prav, da se stvari spremenijo, ne?
I: Ja.
J: Kakšno spremembo pa bi si ti želela? Pa na kakšen način, bi recimo bila možna?
I: Men se zdi, da sprememba celotnega sistema, kakor svetovnega sistema, kakor je sedaj recimo kapitalizem, je, če se vrnemo nazaj v izvirnik. To se pravi v Afriko, če recimo tam pokažemo afričanom 'cenite to kar imate, vi ste najsrečnejši od vseh narodov na zemlji; s tem da ne kontribuirate Američanom, ne Afriko-Evropejcem, ne Azijcem, nikomur; ste sami zase'. S tem, da mi gremo v Afriko in njih naučimo kako izrabljat zemljo, kaj gojit tam. Kako vzgojiš hrano in to porabiš za nekaj, za svoje življenje. Ne pa zato, da ti to prodajaš naprej, da služis s tem. Ampak, da ti služiš sebi, svojim sosedom in v dobre namene.
J: Ok, Afrika kot del eksploatacije. Če v tem trenutku pustimo to, a bi lahko kaj takšnega tu začeli?
I: Ja, v redu. Ampak ne na tak način. Recimo, da bi začeli vsi ti ljudje, ki danes tukaj taborijo, da bi se vsi odrekli vozniškemu izpitu, da bi se vsi odrekli stanovanju v teh visokih stolpnicah, da bi bili vsi zadovoljni z malim, da bi vsak vzgojil tisto kar rabi za hrano za preživetje, namesto da bi kupoval to v trgovinah.
J: Men se definitivno zdi šotorjenje en korak pred tem, da se odpove vsem tem stvarem, ki si jih omenjala. Za druge skupine bi bila manj prepričana. A imaš mogoče še kakšno tretjo alternativo, ki bi lahko bila bolj učinkovita?
I: No recimo, zdi se mi to korak naprej – definitivno – od metanja kock v parlament. In pa to, da se ima še kakšno kitaro, tko da se tko pove, 'kaj hočem slišat'.
J: Kaj bi torej še lahko naredili v Sloveniji?
I: Ja, spet jaz imam en tak utopičen pogled na svet. Jaz bi vidla, kot prvi korak to, da bi se zaprlo mestno jedro, cel center. Se pravi tule od Bavarca pa nekje do tam do Aškerčeve, Rimske ceste, da se zapre promet. Da se začne vzpodbujat aktivnost človeka s kolesi, peš, čim več tega. Ker dandanes ko pogledaš v avto, eden se vozi v vsakem avtu.
J: Kakšen bi bil namen tega, da bi bilo vse zaprto?
I: Da se ljudje rekreirajo, da ne uporabljajo več toliko nepotrebnih sredstev za dosego cilja.
J: Pa se ti zdi da je izvedba tega mogoče preko trenutne oblasti? Oz., tudi če se zamenja oblast, katerikoli bodo že prišli na oblast. Se ti zdi možno, da bodo rekli 'dejmo se mi odpovedat kapitalu, pa dejmo zrihtat to'?
I: Ja, spet vsak tukaj gleda na svoj profit. Tukaj je treba gledat sam na to, recimo…pri ta novih politikih. Kdo bo gledal samo na svoj profit, ker bodo vsi gledali na svoj profit. Ampak, kdo bo gledal na širše dobro ljudstva. Recimo Jankovič, banalen primer, on bo razširil Bicikelj. S tem je lahko veliko doprinosa v blagajno. S tem, da je zaprl center je bilo tudi dost narejeno. S tem, da si ljudje vse bolj sposojajo bicikel za štiri ure, tačas ko so v službi, ko so kjerkoli drugje, si sposojajo ta 'bicikelji' in imajo tega sposojenega in potem nazaj grede si ga sposodijo za domov. Gre se zato, ne samo zato, da ti duhovno rasteš, ampak tudi fizično. Če ti ne boš fizično pripravljen, ne boš mogel niti psihično dohajat svojega telesa. Se pravi, moraš ti fizično pripravljenost nekako vzpostavljat, zato da boš lahko psihično deloval v svoji polni formi. Se pravi, jaz podpiram to, da čim več ljudi, ne samo po službi, pač teče. Po službi na sprehod, po službi karkoli drugega delat. Bolj podpiram to, da gre v službo peš, v službo s kolesom, v službo tekoč.
J: Pa se ti zdi, da trenutni družbeni sistem to omogoča?
I: »Trenutni družbeni sistem«, dej mi to definiraj. A svetovni, ali slovenski?
J: Slovenski.
I: Še zmeri ima vsak človek svobodno voljo. Še zmeri se lahko vsak odloči, da bo šel s kolesom, ne. In če bi se vsi zato odločili, bi bilo veliko manj avtov, veliko manj bi bilo onesnaževanja. Ampak, veliko manj bi bilo tudi prihodka v državno blagajno, s tem ker bi veliko manj ljudi tankalo, ane.
J: Pa v tem kontekstu si recimo predstavljaš konec kapitalizma?
I: Ja, mislim da bi lahko bila Slovenija dober vzgled. Ker smo tako majhni, bi si lahko privoščili. Če primerjamo recimo z Ameriko, oni ne morejo iz ene zvezne države v drugo zvezno državo pripeljat teh dobrin, recimo hrane brez bencina. Če bi mi to vse omogočil, s kočijami, konji, kolesi, kakorkoli. Al pa če bi vsak šel na tržnico s kolesom. Kakorkoli že. Bi lahko to dosegel, bi lahko bili mi vzgled drugim državam.
J: Samo kdo bi lahko to artikuliral pa vzpostavil takšno stanje zavesti?
I: To pa ne vem.
J: Se pravi, tebi se zdi potrebno, da se spremenijo stvari, če te prav razumem?
I: Ja.
J: Ampak na kakšen način? Kdo bo to začel? Na kakšen način? A bo imel začetni kapital za to?
I: »Začetni kapital« za to? Če pogledaš, dandanes rabiš za kolo, kolk rabiš 4 evre za letno karto.
J: Ne na individualni ravni, ampak da se potegne za sabo maso ljudi? Morda bi to pomenilo tudi več zamujanja in bi se temu primerno morala prilagajati tudi splošna kultura?
I: Jaz porabim sedem minut od Ruskega carja do Aškerčeve gimnazije. Se pravi, kjer je volja je tudi pot. Bolj kot je človek odločen zato, da nekaj spremeni, zato da bo dobro delal - s tem, da bo šel s kolesom. Čeprav recimo, to da greš ti s kolesom od Dunajski ni dobro zate, zato ker boš vdihaval tolk nešteto teh plinov, ker jih vsi avti oddajajo, da to ne bo več dobro zate. Ampak, to da greš ti s kolesom bo dobro za vse ostale, zaradi tega ker ne bo toliko gužve. Se pravi, če bi vsi tako razmišljal bi celo Slovenijo zaprli za avte.
J: Če te prav razumem, ti dejansko misliš da je 'revolucija' na individualni ravni?
I: Ja, mislim da je individualni človek lahko vzor vsem drugim ljudem. Absolutno.
J: Ja, samo kako bi se pa povezali in vedeli, da podobno razmišljajo? Kot so se recimo protestniki pred borzo?
I: Nisem rekla, da ne podpiram tega gibanja. Še zmerom ga podpiram, samo menim da ne bo imel nobenega efekta. Nisem čist sigurna, kaj mislijo da bodo dosegli. Mislim, da s tem ne bodo dosegli nič. S tem bodo opozoril nase, kar je tudi velik. Nekdo je rekel, da bodo ostali tu toliko časa, dokler kapitalizem ne bo padel. A verjamete kdo v to, da bo kapitalizem padel, če bodo dosti dolgo tukaj. Jaz dvomim v to, da kdo od njih to verjame.
J: A ti verjameš v to, da je mogoč padec kapitalizma?
I: Ja, seveda. Absolutno, saj je še vse padlo. Tko, bom rekla vsakdanje dogajanje, to kar je bilo že prej, ne samo na Wall Streetu, bi moralo biti vzgled. Recimo podpiram kampiranje pred borzo, ker se pove ljudem, da nam nekaj ne paše. Ampak, recimo sploh v tem obdobju, ko je Pahorjeva vlada padla, ne vem če je to produktivno. Če bi bilo to nekje vmes, še nekako. Zdej se mi zdi, da so vsi usmerjeni še bolj proti dozdajšnji vladi. Kaj pa bo potem, ko bo recimo nova vlada? Se bo še zmeraj tukaj kampiralo? Ko se bo naslednja vlada zavzemala za iste stvari, samo pod krinko, da se tega ne bodo zavedal?
J: Potem v bistvu kapitalizem ne more padet, če sam sebe reproducira, ne?
I: Lahko pade, seveda lahko pade. Mislim, kako sam sebe »producira«? Ja je težko iz te točke kjer smo danes it nazaj na tisto točko, recimo blagovne menjave. Težko je it nazaj in ljudem bi bilo treba pokazat, kako lahko je it nazaj. Ampak, mislim, da se s tem tukajšnjim taborjenjem ne pokažete, kako je lahko it nazaj. Ker tudi ti šotori, vse kar je tukaj zgrajeno, je bilo kupljeno s kapitalizmom. Medtem, ko če bi se sem prišlo in bi si zgradilo barake, iz nekih lesenih dreves. Če bi si sami vse zgradili, to bi bilo čisto drugo.
J: Samo, a se ti ne zdi, da bi bilo v tem primeru najprej potrebno beton razbit in počakat da trava zraste?
I: Ne, ni nujno da se beton razbije, da trava zraste. V tem je fora. Tudi če bi se vse pustilo, vse zgradbe, vse avte, bi narava vse to prerasla sčasoma. Samo pustit bi bilo treba. Ne bi se smelo udejstvovat. V tem je problem, da vsi še zmeraj tolk razmišljajo, da morajo delat, da bo dovolj hrane. Medtem, ko bi lahko sami sadili in imeli vse kar bi potrebovali za jest. Ne da bi delali za denar, da bi si kupili za jest, ampak da bi si neposredno vzredil nekaj kar rabimo za jest, pa eno kozo da imamo za mleko, pa eno ovco da imamo za volno. Vsak, da bi svoje vzgojil.
I: To gibanje cilja na svetovno spremembo, ne samo na slovensko spremembo. Zato mislim, da na ravni Slovenije ni mogoče nič spremenit. Recimo, tut če imamo mi proteste po celi Sloveniji ne bomo nič dosegli. Menim, da to dogajanje ne more imet nekga efekta. Ok. Mediji majo svoj vpliv na ljudi, to je res. Ampak, ali imajo lahko dovoljšen vpliv na ljudi? To je spet drugo vprašanje. Men se zdi, da to tukaj … taborjenje oz. postavljanje šotorov ne bo dost spremembe naredilo oz. doseglo.
J: Zakaj ne?
I: Zato, ker smo tako, ne vem, majhni in tolk del vseen enga sistema. Tut, če smo tukaj, smo še vedno del enga sistema. Amerika je bila prva, ki je vzpostavila te proteste in mi smo sledili in veliko drugih držav je sledilo. Medtem ko, če bi se mi odločili, kot prvo za investiranje v te oddaljene tuje države, ki so najbolj potrebne naše pomoči. Recimo v Sloveniji, niti ni tolk slabo spet, če primerjaš z recimo Indijo, če primerjaš s kakšno Tajsko, če primerjaš s kakšno Afriko. Ni tolk slabo spet. Recimo Afrika, ki je znana kot zibelka življenja. Če bi se tja premaknilo, da bi se cela evolucija, recimo na novo začelo tam. Da bi recimo tja šli in povedal 'vi morate cenit to kar imate; ste boljši od vseh ostalih držav; vi ne rabite oblek od Amerike; vi ne rabite hrane od Evrope; vi lahko vse to sami vzgojite; vi lahko gojite to konopljo pa iz tega naredite sami svoje obleke'. Ker recimo konoplja raste kot plevel, raste tut v Afriki, povsod. Zakaj more bit ravno ta bombaž, tisti ki vzpostavlja ceno, recimo Ameriki, Afriki.
J: Rekla si že, da po tvoje je prav, da se stvari spremenijo, ne?
I: Ja.
J: Kakšno spremembo pa bi si ti želela? Pa na kakšen način, bi recimo bila možna?
I: Men se zdi, da sprememba celotnega sistema, kakor svetovnega sistema, kakor je sedaj recimo kapitalizem, je, če se vrnemo nazaj v izvirnik. To se pravi v Afriko, če recimo tam pokažemo afričanom 'cenite to kar imate, vi ste najsrečnejši od vseh narodov na zemlji; s tem da ne kontribuirate Američanom, ne Afriko-Evropejcem, ne Azijcem, nikomur; ste sami zase'. S tem, da mi gremo v Afriko in njih naučimo kako izrabljat zemljo, kaj gojit tam. Kako vzgojiš hrano in to porabiš za nekaj, za svoje življenje. Ne pa zato, da ti to prodajaš naprej, da služis s tem. Ampak, da ti služiš sebi, svojim sosedom in v dobre namene.
J: Ok, Afrika kot del eksploatacije. Če v tem trenutku pustimo to, a bi lahko kaj takšnega tu začeli?
I: Ja, v redu. Ampak ne na tak način. Recimo, da bi začeli vsi ti ljudje, ki danes tukaj taborijo, da bi se vsi odrekli vozniškemu izpitu, da bi se vsi odrekli stanovanju v teh visokih stolpnicah, da bi bili vsi zadovoljni z malim, da bi vsak vzgojil tisto kar rabi za hrano za preživetje, namesto da bi kupoval to v trgovinah.
J: Men se definitivno zdi šotorjenje en korak pred tem, da se odpove vsem tem stvarem, ki si jih omenjala. Za druge skupine bi bila manj prepričana. A imaš mogoče še kakšno tretjo alternativo, ki bi lahko bila bolj učinkovita?
I: No recimo, zdi se mi to korak naprej – definitivno – od metanja kock v parlament. In pa to, da se ima še kakšno kitaro, tko da se tko pove, 'kaj hočem slišat'.
J: Kaj bi torej še lahko naredili v Sloveniji?
I: Ja, spet jaz imam en tak utopičen pogled na svet. Jaz bi vidla, kot prvi korak to, da bi se zaprlo mestno jedro, cel center. Se pravi tule od Bavarca pa nekje do tam do Aškerčeve, Rimske ceste, da se zapre promet. Da se začne vzpodbujat aktivnost človeka s kolesi, peš, čim več tega. Ker dandanes ko pogledaš v avto, eden se vozi v vsakem avtu.
J: Kakšen bi bil namen tega, da bi bilo vse zaprto?
I: Da se ljudje rekreirajo, da ne uporabljajo več toliko nepotrebnih sredstev za dosego cilja.
J: Pa se ti zdi da je izvedba tega mogoče preko trenutne oblasti? Oz., tudi če se zamenja oblast, katerikoli bodo že prišli na oblast. Se ti zdi možno, da bodo rekli 'dejmo se mi odpovedat kapitalu, pa dejmo zrihtat to'?
I: Ja, spet vsak tukaj gleda na svoj profit. Tukaj je treba gledat sam na to, recimo…pri ta novih politikih. Kdo bo gledal samo na svoj profit, ker bodo vsi gledali na svoj profit. Ampak, kdo bo gledal na širše dobro ljudstva. Recimo Jankovič, banalen primer, on bo razširil Bicikelj. S tem je lahko veliko doprinosa v blagajno. S tem, da je zaprl center je bilo tudi dost narejeno. S tem, da si ljudje vse bolj sposojajo bicikel za štiri ure, tačas ko so v službi, ko so kjerkoli drugje, si sposojajo ta 'bicikelji' in imajo tega sposojenega in potem nazaj grede si ga sposodijo za domov. Gre se zato, ne samo zato, da ti duhovno rasteš, ampak tudi fizično. Če ti ne boš fizično pripravljen, ne boš mogel niti psihično dohajat svojega telesa. Se pravi, moraš ti fizično pripravljenost nekako vzpostavljat, zato da boš lahko psihično deloval v svoji polni formi. Se pravi, jaz podpiram to, da čim več ljudi, ne samo po službi, pač teče. Po službi na sprehod, po službi karkoli drugega delat. Bolj podpiram to, da gre v službo peš, v službo s kolesom, v službo tekoč.
J: Pa se ti zdi, da trenutni družbeni sistem to omogoča?
I: »Trenutni družbeni sistem«, dej mi to definiraj. A svetovni, ali slovenski?
J: Slovenski.
I: Še zmeri ima vsak človek svobodno voljo. Še zmeri se lahko vsak odloči, da bo šel s kolesom, ne. In če bi se vsi zato odločili, bi bilo veliko manj avtov, veliko manj bi bilo onesnaževanja. Ampak, veliko manj bi bilo tudi prihodka v državno blagajno, s tem ker bi veliko manj ljudi tankalo, ane.
J: Pa v tem kontekstu si recimo predstavljaš konec kapitalizma?
I: Ja, mislim da bi lahko bila Slovenija dober vzgled. Ker smo tako majhni, bi si lahko privoščili. Če primerjamo recimo z Ameriko, oni ne morejo iz ene zvezne države v drugo zvezno državo pripeljat teh dobrin, recimo hrane brez bencina. Če bi mi to vse omogočil, s kočijami, konji, kolesi, kakorkoli. Al pa če bi vsak šel na tržnico s kolesom. Kakorkoli že. Bi lahko to dosegel, bi lahko bili mi vzgled drugim državam.
J: Samo kdo bi lahko to artikuliral pa vzpostavil takšno stanje zavesti?
I: To pa ne vem.
J: Se pravi, tebi se zdi potrebno, da se spremenijo stvari, če te prav razumem?
I: Ja.
J: Ampak na kakšen način? Kdo bo to začel? Na kakšen način? A bo imel začetni kapital za to?
I: »Začetni kapital« za to? Če pogledaš, dandanes rabiš za kolo, kolk rabiš 4 evre za letno karto.
J: Ne na individualni ravni, ampak da se potegne za sabo maso ljudi? Morda bi to pomenilo tudi več zamujanja in bi se temu primerno morala prilagajati tudi splošna kultura?
I: Jaz porabim sedem minut od Ruskega carja do Aškerčeve gimnazije. Se pravi, kjer je volja je tudi pot. Bolj kot je človek odločen zato, da nekaj spremeni, zato da bo dobro delal - s tem, da bo šel s kolesom. Čeprav recimo, to da greš ti s kolesom od Dunajski ni dobro zate, zato ker boš vdihaval tolk nešteto teh plinov, ker jih vsi avti oddajajo, da to ne bo več dobro zate. Ampak, to da greš ti s kolesom bo dobro za vse ostale, zaradi tega ker ne bo toliko gužve. Se pravi, če bi vsi tako razmišljal bi celo Slovenijo zaprli za avte.
J: Če te prav razumem, ti dejansko misliš da je 'revolucija' na individualni ravni?
I: Ja, mislim da je individualni človek lahko vzor vsem drugim ljudem. Absolutno.
J: Ja, samo kako bi se pa povezali in vedeli, da podobno razmišljajo? Kot so se recimo protestniki pred borzo?
I: Nisem rekla, da ne podpiram tega gibanja. Še zmerom ga podpiram, samo menim da ne bo imel nobenega efekta. Nisem čist sigurna, kaj mislijo da bodo dosegli. Mislim, da s tem ne bodo dosegli nič. S tem bodo opozoril nase, kar je tudi velik. Nekdo je rekel, da bodo ostali tu toliko časa, dokler kapitalizem ne bo padel. A verjamete kdo v to, da bo kapitalizem padel, če bodo dosti dolgo tukaj. Jaz dvomim v to, da kdo od njih to verjame.
J: A ti verjameš v to, da je mogoč padec kapitalizma?
I: Ja, seveda. Absolutno, saj je še vse padlo. Tko, bom rekla vsakdanje dogajanje, to kar je bilo že prej, ne samo na Wall Streetu, bi moralo biti vzgled. Recimo podpiram kampiranje pred borzo, ker se pove ljudem, da nam nekaj ne paše. Ampak, recimo sploh v tem obdobju, ko je Pahorjeva vlada padla, ne vem če je to produktivno. Če bi bilo to nekje vmes, še nekako. Zdej se mi zdi, da so vsi usmerjeni še bolj proti dozdajšnji vladi. Kaj pa bo potem, ko bo recimo nova vlada? Se bo še zmeraj tukaj kampiralo? Ko se bo naslednja vlada zavzemala za iste stvari, samo pod krinko, da se tega ne bodo zavedal?
J: Potem v bistvu kapitalizem ne more padet, če sam sebe reproducira, ne?
I: Lahko pade, seveda lahko pade. Mislim, kako sam sebe »producira«? Ja je težko iz te točke kjer smo danes it nazaj na tisto točko, recimo blagovne menjave. Težko je it nazaj in ljudem bi bilo treba pokazat, kako lahko je it nazaj. Ampak, mislim, da se s tem tukajšnjim taborjenjem ne pokažete, kako je lahko it nazaj. Ker tudi ti šotori, vse kar je tukaj zgrajeno, je bilo kupljeno s kapitalizmom. Medtem, ko če bi se sem prišlo in bi si zgradilo barake, iz nekih lesenih dreves. Če bi si sami vse zgradili, to bi bilo čisto drugo.
J: Samo, a se ti ne zdi, da bi bilo v tem primeru najprej potrebno beton razbit in počakat da trava zraste?
I: Ne, ni nujno da se beton razbije, da trava zraste. V tem je fora. Tudi če bi se vse pustilo, vse zgradbe, vse avte, bi narava vse to prerasla sčasoma. Samo pustit bi bilo treba. Ne bi se smelo udejstvovat. V tem je problem, da vsi še zmeraj tolk razmišljajo, da morajo delat, da bo dovolj hrane. Medtem, ko bi lahko sami sadili in imeli vse kar bi potrebovali za jest. Ne da bi delali za denar, da bi si kupili za jest, ampak da bi si neposredno vzredil nekaj kar rabimo za jest, pa eno kozo da imamo za mleko, pa eno ovco da imamo za volno. Vsak, da bi svoje vzgojil.
