nedelja, 16. december 2012

Na grško-rimski galeji?



Klikni link za avdio:

http://www.radiostudent.si/politika/off-komentar/na-gr%C5%A1ko-rimski-galeji (off komentar)
http://www.radiomars.si/index.php/info/45-ot/193-rajko-mursic-grsko-rimska-galeja (odprti termin)


Ob opozorilni stavki javnega sektorja aprila letos sem ugotavljal, da nas je prejšnja vlada hotela stlačiti na fantomski francosko-nemški vlak, sedanja pa nas pošilja na grško-rimsko galejo. Takrat sem bil prepričan, da tega ne bomo dopustili, saj je naša pot pot solidarnosti in pravične razdelitve družbenega bogastva. Konec koncev tudi Ustava opredeljuje Republiko Slovenijo kot pravno in socialno državo. Ob opozorilni stavki sem dodal tudi, da je skupni sovražnik delavcev v javnem in proizvodnem sektorju gusarski kapitalizem, ki vztrajno niža vrednost dela. Ko ljudi brutalno postavi pred izbiro med brezposelnostjo in mezdo, ki vodi v revščino, ostane za socialni dialog malo prostora. Ali nič več. In ko se nekdo spomni zarubiti še zadnje ostanke prihrankov ljudstva za polnjenje javno-zasebnih žepov, je mera polna.
Po ponedeljkovi vstaji Mariborčanov in Mariborčank ter brutalnem nastopu policije proti njim Slovenija ni več država, kakršno smo zasnovali v osemdesetih letih. Vodilni predstavniki slovenske desnice prodajajo tezo o nelegalnosti spontanih demonstracij, obenem pa nas prepričujejo, da je pravico do zborovanja ljudstvu podelila šele Ustava Republike Slovenije leta 1991. Tako ustava kot država sta nastali tudi na temelju spontanega upora proti posegu vojaškega sodišča v civilne zadeve, za nameček pa je razsojalo še v tujem jeziku. Zbiranje protestnikov na Roški ulici v Ljubljani bržkone ni bilo prijavljeno. Takratna »totalitarna« oblast protestnikov ni razgnala. In to ni bil edini primer spontanega izražanja nasprotovanja delovanju takratne oblasti. Vsi protesti v prejšnji in novi državi, kar jih pomnim od zgodnjih osemdesetih let dalje, so potekali nenasilno. Razvila se je specifična oblika učinkovitega nenasilnega protesta, tudi za naš prostor značilna nenasilna kultura protesta, na katero smo lahko (bili) državljani in državljanke Republike Slovenije upravičeno ponosni. Ta nenasilna kultura protesta se je razvila prav v časih, ko so militantneži na nič kaj spontanih »ljudskih« protestih v drugih krajih takratne skupne države izražali žejo po krvi. Tudi zato je bila doslej Republika Slovenija tako drugačna od drugih posocialističnih držav.
Edina izjema v vsem tem času, kar je pomnim, so bile razbite šipe na stavbi slovenskega parlamenta ob študentskih protestih: ker takrat policija ni posredovala – in videti je, da prav v skladu z nenapisanim kodom pravil nenasilnega protesta, kar ji lahko štejemo v čast – ni prišlo do fizičnega nasilja med/nad ljudmi. Sedaj je drugače: policija je za razganjanje ljudi uporabila solzivec, palice, helikopter, vozila in konjenico. Nobena legalistična retorika bivših ustavnih sodnikov in sedanjih oblastnikov ne bo izbrisala posnetkov mariborskih trgov in ulic, ki jasno kažejo, da je policija prestopila mejo nenapisanega koda pravil nenasilnega protesta. Tega policisti niso naredili zato, ker bi se branili pred podivjano množico ali varovali premoženje, kot trdijo oblastniki, tudi če je bilo med množico dejansko nekaj razgretih glav ali provokatorjev. Policisti, s katerimi smo se še nedavno solidarizirali, so v Mariboru sledili ukazu, ki je prišel z dovolj visokega vrha. Kje je ta vrh, bo pokazala prihodnost, toda že sedaj vidimo in vemo, da za nasilnim posegom policije stoji doktrina, ki jo je lahko oblikovalo le policiji »nadrejeno« telo, to je Ministrstvo za notranje zadeve. Zato mora minister Vinko Gorenak prevzeti osebno odgovornost za to, kar se je zgodilo v Mariboru in se Mariborčanom in Mariborčankam javno opravičiti in odstopiti. Franc Kangler s svojim odstopom ne more rešiti godlje, v kateri se je znašel notranji minister. Županovanje je še vedno stvar Mariborčanov in Mariborčank, nasilje nad njimi pa zadeva celotno državo in vse državljane in državljanke Republike Slovenije.
A ne gre samo za notranjega ministra. Gre za veliko resnejše in globlje premike v sami konstituciji slovenske države in razumevanju represivnih aparatov kot instrumentov za pacifikacijo ljudskega upora. Živimo namreč v državi, ki po Ustavi Republike Slovenije »varuje človekove pravice in temeljne svoboščine«, med katerimi opredeljuje tudi pravico do »mirnega zbiranja in do javnih zborovanj«. V ustavi jasno piše tudi, da pri »zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«. Pretepanje in uplinjanje lastnih državljank in državljanov očitno ne sledi temu načelu. Zato se upravičeno bojimo, da gre za protiustavno spremembo doktrine, v kateri mirovno politiko zamenjuje politika moči in kulturo miru in nenasilja demonstracija te moči.
Mariborski radarji so ljudem odprli oči. Koliko takšnih radarjev pa so v Republiki Sloveniji že montirali, ne da bi jih državljani in državljanke doslej opazili, ker nas še niso neposredno oplazili po žepu? Omenil bom le en tak sistem radarjev: privatizacijo visokega šolstva. Privatizacija javnega dobra (ne le državnih podjetij) temelji na podobnem modelu javno-zasebnega partnerstva kot Kanglerjevi radarji. Najprej vzameš javnim univerzam toliko sredstev, da ne morejo več izvajati svojega poslanstva, nato jim zagroziš z odvzemom licence (akreditacij), če tega ne bodo več počele. Upravni odbori univerz, v katerih po funkciji sedijo tudi državni sekretarji, sprejmejo zadnjo možno odločitev pred njihovo ugasnitvijo, šolnine, država pa še naprej nemoteno financira zasebne visokošolske zavode »v javnem interesu«. Takšni radarji, ki izžemajo vse bolj prazne denarnice državljank in državljanov, že stojijo v zdravstvu (»prostovoljno« dodatno zavarovanje), sociali (zasebni domovi za starostnike), šolstvu (plačevanje otroških vrtcev) in državni infrastrukturi (različne koncesije). Z leti smo se jih navadili, zato ne preseneča, da sedanji oblastniki ne vidijo zadržkov pri postavljanju novih.
Marsikaj nam lahko še vzamejo in marsikatero breme nam lahko še naložijo, toda ponosa, da je to naša država (ali ponosa, ki izhaja iz dejstva, da je Maribor mesto Mariborčanov in Mariborčank), ki smo jo zgradili tudi na podlagi »ilegalnih« protestov v osemdesetih letih, nam ne morejo vzeti. Ne smemo spregledati, da v tretji alineji preambule Splošne deklaracije človekovih pravic piše, da je »nujno potrebno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje«. Zamislite se nad tem, razni Gorenaki, Kanglerji in podobni!
Napisal: Rajko Muršič

ponedeljek, 03. december 2012


AngartFilm

 Danes smo priča prestrukturiranju in ekspanziji kapitalističnega sistema, ki načine ustvarjanja in prečrpavanja bogastva ter razmerja moči vrača na raven pred drugo svetovno vojno. Cilj teh procesov je povrnitev absolutne moči in bogastva kapitalističnim lastniškim elitam, ki so – zaradi stagnacije tradicionalnih načinov proizvodnje in izčrpanih možnosti za širjenje dobička – v sedemdesetih letih 20. stoletja poiskale nove načine akumulacije kapitala. Med drugim s pomočjo novega organiziranega napada na (že tako okrnjene) človeške in delavske pravice ter s privatizacijo javnega dobrega. Zato namesto o polni socialni državi blaginje (ki jo je poznal socializem) in minimalni socialni državi blaginje (ki jo je dopustil zahodni kapitalizem v fazi sklepanja začasnega in kontroliranega socialnega miru), govorimo o korporativni državi blaginje. 
(Resolucija proti privatizaciji javnega visokošolskega izobraževanja 2012)

Ta četrtek, 6. 12. 2012, ob 20h, se bomo, na AngartFilmu Infoshopu na Metelkovi, skupaj z Lilijano BurcarPrimožem Krašovcem in Goranom Lukičem, posvetili kritiki razpada socialne države v času post-socializma.
Prikazali bomo tudi filmček, v katerem so posamezniki in posameznice odgovarjali na vprašanje: ''Kdaj po vašem mnenju socialna država preneha biti socialna država?''

Vljudno vabljene in vabljeni!

ponedeljek, 26. november 2012


AngartFilm



V četrtek, 29. 11. 2012, ob 20h zvečer, na AngartFilmu Infoshopu na Metelkovi bomo prejšnje teme novih oblik fašizma prelevili v obravnavanje nacionalizma.
Z nami bodo študent etnologije in kulturne antropologije Juš Škraban, ki se posveča raziskovanju koncepta Drugega. Na podlagi analize medijskega diskurza bo pokazal na mehanizme, ki konstruirajo Drugega Trenirkarja; profesor etnologije in kulturne antropologije dr. Bojan Baskar, ki raziskovalno deluje na različnih področjih socialne antropologije bo govoril o kulinaričnem nacionalizmu; raziskovalka in (so)delavka na Mirovnem Inštitutu dr. Veronika Bajt se bo posvetila temam ksenofobije in rasizma, diskriminacije ter konstrukciji nacionalnih identitet. Ogledali si bomo filmček Stewarta Leeja, IdentityDogodek bo vodil absolvent na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF, Aljoša Dujmić.

Vljudno vabljene in vabljeni!

ponedeljek, 19. november 2012

AngartFilm - nove oblike fašizma


  1.                                        AngartFilm


V tokratnem četrtkovem večeru, 22. 11. 2012, ob 20h, se bomo na AngartFilmu v Infoshopu ukvarjali z novimi oblikami fašizma, saj nadaljujemo tematike, s katerimi smo se soočali v zadnjih dveh večerih, ko smo vrednotili pomen NOB. 
Z nami bodo profesor sociologije dr. Rastko Močnik, ki bo teoretično razdelal sodobne vidike fašizma; pesnik in profesor primerjalne književnosti dr. Boris A. Novak bo predstavil svoje poglede na fašizem v novih preoblekah; z dramaturginjo in publicistko Andrejo Kopač pa se bomo pogovarjali o problemu fašizacije domače in mednarodne gledališke scene, s katerim so se ukvarjali na simpoziju Koliko politike, koliko fašizma ?, ki se neposredno navezujejo na aktualno politično dogajanje v posameznih državah in nagel vstop različnih vrst fašizmov v polje umetniške in kulturne produkcije. Izhodišče za konceptualizacijo tega  simpozija je bila knjižica dr. Rastka Močnika: Koliko fašizma?, v kateri med drugim izpostavi, da se moramo sprijazniti, da bomo v prihodnje živeli s fašistoidnimi učinki, zato je mogoče razpravljati le o količini njihovega vpliva. 
Diskusiji z gosti bo sledila projekcija filma Na drugi strani reke - Dall'altra parte del fiume,v režiji Roberta Pignonija in Uršule Lipovec Čebron, ki se ukvarja s povezavami med italijanskimi koncentracijskimi taborišči v preteklosti in centri za tujce, z apatridnimi Romi v Italiji, izbrisanimi v Sloveniji ter migracijsko politiko v današnjem času. Dogodek bo vodil absolvent Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF, Aljoša Dujmić.       

                                                Vljudno vabljene in vabljeni!

torek, 13. november 2012


AngartFilm


Ta četrtek, 15. 11. 2012 ob 20h, vas vabimo v Infoshop na AngartFilm, kjer se bomo ukvarjali z vrednotenjem bolj zapostavljenih vidikov NOB. Želimo si kritične predstavitve oz. razjasnjevanja pomenov NOB, saj so razvrednoteni zaradi diskurzov, ki v današnjem času zamegljujejo vlogo partizanov v 2. svetovni vojni. Z nami bodo dr. Božo Repe, profesor sodobne zgodovine na FF ter dr. Rajko Muršič, profesor etnologije in kulturne antropologije na FF. Diskusiji bo sledila predpremiera filma doktorja medicine in neodvisnega filmskega režiserja Dimitra Anakijeva, z naslovom Borci se borijo. Večer bo vodil absolvent etnologije in kulturne antropologije Aljoša Dujmić


Vljudno vabljene in vabljeni!  


Aljoša Dujmić

sobota, 03. november 2012


AngartFilm

Čas dogodka
Četrtek, 8. november 2012, ob 20.30h

Kraj dogodka
Infoshop, AKC Metelkova mesto

Kratka vsebina

V četrtek, 8.11.2012, ob 20.30h zvečer, se bo v Infoshopu na Metelkovi odvil prvi sklop dogodka AngartFilm na temo NOB. Tema, ki bo ta večer prišla v ospredje, je brisanje socialnega spomina. Dipl. etnologinja in kulturna antropologinja Mateja Slovenc bo na podlagi svojega diplomskega dela analizirala predvsem družbeno-politične vplive na socialni spomin Posavčanov o Črni roki in Francu Strahu. Strokovna teoretska nadgradnja izpostavljene tematike bo pripadala doktorju znanosti s področja zgodovine, znanstvenemu svetniku in rednemu profesorju Otu Lutharju, ki je med drugim tudi direktor ZRC SAZU. Tretji gost večera bo neodvisni filmski režiser Dimitar Anakijev, ki bo predstavil svoj film Poslednji Žilnik. Večer bo vodil absolvent Oddelka etnologije in kulturne antropologije Aljoša Dujmić. Po uradnem delu sledi diskusija.

Vljudno vabljene in vabljeni!

sreda, 24. oktober 2012


Čas dogodka
Četrtek, 25. oktober 2012, ob 20 h
Kraj dogodka
Infoshop, AKC Metelkova mesto



Kratka vsebina

V četrtek, 25.10.2012, ob 20h zvečer, se bo v Infoshopu na Metelkovi odvil drugi sklop na temo Izbrisani. V prvem sklopu smo se skozi prizmo foucault-jevih tehnik vladanja dotaknili novih manipulacij in kršitev, s katerimi se srečujejo Izbrisani s strani predstavnikov oblasti ter pravniških zastopnikov in pokazali na družbene podganarje, kot jim pravi Badiou, ki so vrženi v trajanje, ki se jim ponuja in sami niso zmožni vzpostaviti nekega drugega trajanja, ker zastopajo čas, ki nam ga dodeljuje država ali stanje situacije. V drugem sklopu želimo najti oziroma zgraditi tisto točko mišljenja ali delovanja, ki bo, v badioujevem pomenu, povzdignila nemoč na raven nemožnega. Izzivi s katerimi se bomo srečevali v drugem sklopu se bodo nanašali na tiste kohezijske družbene sile, ki (so)delujejo v smeri opolnomočenja Izbrisanih. Gosta večera bosta Dr. Uršula Lipovec Čebron, profesorica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, sodelavka pri tekočem projektu 'Izbrisani: Poprava kršitev človekovih pravic' na Mirovnem inštitutu, sourednica knjige 'Zgodbe izbrisanih prebivalcev', avtorica številnih člankov na temo Izbrisani, itd. ter Dimitar Anakijev, neodvisni filmski režiser, avtor številnih filmov kot so Amigo, Srpski ekseri, Poslednji Žilnik, Moj ljubi geto, Državljan A. T., itn.
Večer bo vodil Aljoša Dujmić, absolvent FF na Oddelku etnologije in kulturne antropologije. Po programskem delu, v katerega je vključen tudi ogled filma Rubbed out (2004) neodvisnega režiserja Dimitra Anakijeva, sledi diskusija.

Vljudno vabljene in vabljeni!

nedelja, 21. oktober 2012


1. Dogodek AngartFilm, 18.10.2012 - reportaža s komentarjem

Odločil sem se, da pričujoče besedilo oblikujem tako, kot je vidno že v naslovu – reportaža s komentarjem. Če mi je še kaj ostalo od mature – reportaža naj bi bila »objektivna«, vendar si ne morem pomagati, da ne bi vključil lastnih opažanj in razmišljanj. Namen teksta je predvsem predstaviti, kaj konkretno se je odvijalo na dogodku in ga s tem približati ljudem, ki niso prišli.
Torej – to besedilo govori o prvem dogodku AngartFilm, ki se je odvil v četrtek, 18.10.2012, v Infoshopu na Metelkovi. Je prvi del tematskega sklopa pod mentorstvom neodvisnega filmskega režiserja, Dimitra Anakieva. Slednji je svoje štiri četrtkove večere razdelil na polovico, pri čemer bo prva obravnavala temo izbrisa, druga pa NOB.
Večer je otvoril Aljoša Dujmić, absolvent na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo (OEiKA) na Filozofski fakulteti, ki je v največji meri tudi zastavil koncept dogodkov AngartFilm. V svojem obširnem uvodu je začel z zgodbo Charlesa Dickensa v romanu »Great Expectations« in jo povezal z istoimenskim filmom režiserja Davida Leana, saj imata oba podoben fokus – to je pravni sistem. In kako se to povezuje s tematiko večera? Tudi mi smo se dotaknili pravnega sistema, saj je prav ta omogočil veliko črno piko v zgodovini Slovenije in to že kar takoj na njenem začetku. To je bil izbris 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in odvzem pravnega statusa tem ljudem, ki se je zgodil 26. februarja leta 1992. Izhajajoč iz koncepta Michela Foucaulta »tehnike vladanja« je Aljoša pokazal, kako se je slednja manifestirala na manjšini – izbrisanih. Nadalje je Aljoša, opirajoč se na koncept »podganarja«, ki ga je uvedel Alain Badiou, vpeljal v zgodbo izbrisanih pravnika in bivšega ustavnega sodnika Matevža Krivica, ki se »zavzema« za pravice izbrisanih. Razložimo z besedami Aljoše - »za podganarje, po Badiouju, je značilno /…/, da so vrženi v trajanje, ki se jim ponuja in sami niso zmožni vzpostaviti nekega drugega trajanja, zastopajo čas, ki nam ga dodeljuje država ali stanje situacije«.
Hitro smo povzeli Krivičevo e-poštno sporočilo z naslovom »Moje opravičilo«, ki ga je kot pravni zastopnik poslal po elektronski pošti različnim strankam, izbrisanim, ki naj bi jih zastopal na Evropskem sodišču za človekove pravice ali Ustavnem sodišču (US). V njem na primer piše:

Žal sem (po nekaj mesecih) šele med prvomajskimi prazniki našel toliko časa, da sem pregledal svoj natrpani in žal neurejeni arhiv in v njem končno našel omenjeni sklep US, ki sem ga takrat očitno nekam založil in pozabil nanj. Zato se Milanu Aksentijeviću opravičujem. Žal take napake nisem naredil samo pri njem, ampak se mi je pripetila še nekajkrat - …

Aljoša je po nekaj prebranih odlomkih sklenil, da ta cinizem in aroganca ne potrebujeta komentarja, mi se mu na tem mestu pridružujemo.
Besedo sta prevzeli absolventki OEiKA Maruša Golob in Anja Muhvič, ki sta sodelovali pri raziskovanju teme izbrisa in tudi pri nastanku knjige »Zgodbe izbrisanih prebivalcev«. Kot je omenila Maruša, v tej knjigi »izbrisani postanejo enakovredni sodelavci raziskovalnega procesa« in nadaljevala, da z osebnimi zgodbami celoten fenomen izbrisa postane »bolj viden« - dobi podobe in konkretnost. Potem sta govornici na kratko razložili oz. povzeli, kako se je izvršil izbris:

V Jugoslaviji smo vsi imeli v dokumentih zapisano jugoslovansko državljanstvo, v matičnih knjigah pa je bilo zapisano tudi republiško državljanstvo, katerega ljudje niso poznali. Tega so ob rojstvu otrokom pripisovali arbitrarno – včasih po državi rojstva, včasih po državi rojstva enega ali drugega starša. Tisti, ki so po osamosvojitvi živeli v Sloveniji – nekateri zaradi notranjih migracij, drugi pa so bili tukaj že rojeni – in niso imeli slovenskega republiškega državljanstva, naj bi za državljanstvo nove države zaprosili, drugi pa so ga dobili avtomatsko. O tem, da morajo zaprositi, naj bi ljudje dobili domov obvestilo. Vendar pa ga nekateri niso dobili, drugi pa iz različnih razlogov niso zaprosili v določenem roku – nekateri so mislili, da jim pripada, ker so se čutili Slovence, drugi so se čutili užaljene, tretji so mislili, da je za bivanje dovolj stalno prebivališče, če dobijo državljanstvo neke druge države, itd. Razlogov je nešteto. Nekateri pa so vloge dejansko oddali, ampak so zaradi nacionalizma uradnikov končali nekje v smeteh. Vsi tisti, katerih vloge se niso znašle na pravem kupu, so bili 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnih prebivalcev in so tako ostali brez kateregakoli statusa, se pravi so pravno nehali obstajati. Šlo je za več kot 25 000 ljudi, ki jim je bila čez noč pripisana identiteta »tujcev«. To dejanje, ki ni bilo podprto z nobenim zakonom, ampak je bilo interno navodilo MNZ, je bilo protizakonito, ker je bila ljudem odvzeta že pridobljena pravica do stalnega prebivališča, o tem, kakšne bodo posledice, če ne zaprosijo za državljanstvo, pa niso bili obveščeni. Za to, da so bili izbrisani iz registra stalnih prebivalcev, so ljudje izvedeli takrat, ko so se prvič po 26. 2. 1992 srečali z uradno osebo. Takrat so jim odvzeli oziroma uničili dokumente, ker so bili ti neveljavni. Tako se je zanje začelo življenje brez vsakršnega statusa.

Nadalje je bilo vprašanje izbrisa razširjeno na vse konsekvence, ki jih je potegnilo za sabo (kršena pravica do premoženja, področje dela, zdravstvenega zavarovanja, šolanja otrok, zavračanje nosečnic ob porodu, …). Zaključili sta v angažiranem duhu in nas vse pozvali, da »po svetu hodite odprtih oči, premišljujete o učinkih svojega dejanja in se odločno uprete vsakršnim praksam izključevanja«!
Kot sem omenil zgoraj, je »moč zgodbe v tem, da izbrisanemu posamezniku da glas, ime, spol, starost« - točno to pa je naredil tudi neodvisni filmski režiser Dimitar Anakiev v svojem filmu »Slovenija moja dežela« (2012). Film je bil sofinanciran s strani ministrstva za kulturo prejšnje vlade, zdaj pa je prepovedan. Demokracija? Ne, Slovenija. Po mnenju Anakieva film ni bil sprejet na 15. festival slovenskega filma ne zaradi »nezadoščanja selektorskim kriterijem«, kot se glasi uradni »izgovor«, pač pa zato, ker je izpostavljeno brigadirstvo Janeza Janše (in še mnogo drugega, dodajam sam). Film se vrti okoli življenjskih zgodb dveh izbrisanih - Nisvete Lovec in Irfana Beširevića. Kot piše v uradnem sinopsisu, je Slovenija moja dežela »film o izkoreninjenosti in človeški potrebi po družbeni pripadnosti«. Anakiev je izpostavil, da se v primeru izbrisa ne more govoriti o »nacionalistični potezi«, saj pod tem razume grajenje cest, bolnišnic itd., torej delovanje za dobro državljanov. Po njegovem bi bil boljši izraz »šovinizem«, saj bolj natančno zaobjame celovitost tega fenomena. Nadalje je Anakiev izrazil razočaranje nad levico, saj se je odrekla marksizmu zavoljo »sledenja Evropi«, zdaj pa zaradi njene notranje nekoherentnosti Slovenija ne premore konkretne opozicije trenutni oblasti. V marksizmu Anakiev vidi še vedno uporabno miselno orodje za razlago sodobnih procesov, ali če nadaljujem in uporabim njegove besede: »Zame je levica brez marksizma kot kava brez kofeina«.
Po ogledu filma je sledila živahna diskusija. V njej je aktivno sodeloval tudi eden izmed izbrisanih in izpostavil nujnost »higiene« z najstrožjo obsodbo odgovornih za izbris s strani javnosti. Predstavljeni so bili mnogi različni pogledi na isto tematiko, kot na primer vzporednost dogajanja izbrisa in privatizacije. Nadalje je bilo govora tudi o nujnosti »javnega intelektualca«, saj zdaj prav ta v Sloveniji, zdi se, manjka. Ljudje s specifičnim znanjem o nacionalizmu, ksenofobiji, šovinizmu in podobnem bi morali hitro prepoznavati registre teh procesov in nanje aktivno ter predvsem javno opozarjati. Predstavljena je bila tudi pobuda, da se spiše resolucijo o defašizaciji in denacizaciji naše države. Ta misel je končala triurni večer, ki pa se je »neuradno« še nadaljeval.
Kup vprašanj je ostalo še odprtih, vendar nas veseli aktivnost razprave in predvsem odziv ljudi na povabilo k dogodku, saj je bil Infoshop kar poln. Naslednji četrtek bo na sporedu drug film z drugimi gosti iz vrst študentov, tema pa ostaja ista. Meni ostane le še vabilo na naslednje srečanje v četrtek zvečer v Infoshopu, oziroma povedano drugače (seveda sposojeno): ista ura, isti kanal.

Ker v besedilu omenjam nekatere koncepte, uporabljene v uvodu Aljoše Dujmića, dolgujem še kratek seznam referenc za morebitno nadaljnje branje:

Badiou, Alain
2008 Ime česa je Sarkozy? Ljubljana: Sophia.

Dolar, Mladen
2010 Kralju odsekati glavo : Foucaultova dediščina. Ljubljana: Krtina.

Foucault, Michel
2007 Življenje in prakse svobode : izbrani spisi. Ljubljana : Littera picta.

Lipovec Čebron, Uršula in Jelka Zorn, ur.
2011 Zgodbe izbrisanih prebivalcev. Ljubljana: Sanje.

avtor teksta: Juš Škraban


Čas dogodka
Četrtek, 25. oktober 2012, ob 20 h
Kraj dogodka
Infoshop, AKC Metelkova mesto



Kratka vsebina

V četrtek, 25.10.2012, ob 20h zvečer, se bo v Infoshopu na Metelkovi odvil drugi sklop na temo Izbrisani. V prvem sklopu smo se skozi prizmo foucault-jevih tehnik vladanja dotaknili novih manipulacij in kršitev, s katerimi se srečujejo Izbrisani s strani predstavnikov oblasti ter pravniških zastopnikov in pokazali na družbene podganarje, kot jim pravi Badiou, ki so vrženi v trajanje, ki se jim ponuja in sami niso zmožni vzpostaviti nekega drugega trajanja, ker zastopajo čas, ki nam ga dodeljuje država ali stanje situacije. V drugem sklopu želimo najti oziroma zgraditi tisto točko mišljenja ali delovanja, ki bo, v badioujevem pomenu, povzdignila nemoč na raven nemožnega. Izzivi s katerimi se bomo srečevali v drugem sklopu se bodo nanašali na tiste kohezijske družbene sile, ki (so)delujejo v smeri opolnomočenja Izbrisanih. Gosta večera bosta Dr. Uršula Lipovec Čebron, profesorica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, sodelavka pri tekočem projektu 'Izbrisani: Poprava kršitev človekovih pravic' na Mirovnem inštitutu, sourednica knjige 'Zgodbe izbrisanih prebivalcev', avtorica številnih člankov na temo Izbrisani, itd. ter Dimitar Anakijev, neodvisni filmski režiser, avtor številnih filmov kot so Amigo, Srpski ekseri, Poslednji Žilnik, Moj ljubi geto, Državljan A. T., itn.
Večer bo vodil Aljoša Dujmić, absolvent FF na Oddelku etnologije in kulturne antropologije. Po programskem delu, v katerega je vključen tudi ogled filma Rubbed out (2004) neodvisnega režiserja Dimitra Anakijeva, sledi diskusija.

Vljudno vabljene in vabljeni!

petek, 19. oktober 2012

četrtek, 11. oktober 2012

AngartFilm


Študentska skupina Angažirani je v sodelovanju s slovenskim etnološkim in antropološkim združenjem KULA pripravila projekt AngartFilm, ki se bo odvijal ob četrtkih, ob 19 h, v Infoshopu na Metelkovi. Različni vsebinski sklopi, ki se nanašajo na filmsko teorijo, analizo in prakso (angažiranega) filma bodo obravnavani skozi različne vidike strokovnjakov, ki prihajajo s področij režije, filmske in družbene teorije, aktivizma ter raziskovalnega novinarstva. Projekt je namenjen teoretskemu in praktičnemu izobraževanju študentske in širše populacije, diskusijam ter analizam (angažiranih) filmov, ki se dotikajo aktualnih družbenih tematik. Študentom in strokovnjakom nudimo tudi možnost, da svoje predstavljene raziskovalne izsledke objavijo v spletni znanstveni reviji KULA.


Pričetek
Četrtek, 18. oktober 2012, ob 19 h
Kraj dogodka
Infoshop, AKC Metelkova mesto



Kratka vsebina

26. februarja so slovenske oblasti izbrisale 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in jim odvzele pravni status. Doslej si je v Sloveniji, po podatkih Mirovnega Inštituta, svoj pravni status uspela urediti komaj polovica izbrisanih prebivalcev. Negativni učinki izbrisa se nadaljujejo in celo stopnjujejo, saj se posamezniki, ki jim pravni status še ni bil povrnjen, soočajo z novimi manipulacijami in pravnimi kršitvami s strani predstavnikov oblasti in pravdniških zastopnikov. Svoje terenske etnografske izsledke bosta predstavili absolventki etnologije in kulturne antropologije, Anja Muhvič in Maruša Golob, dogodek pa bo vodil Aljoša Dujmić, prav tako absolvent na Oddelku etnologiije in kulturne antropologije. Teoretska razdelava in kritična analiza problematike Izbrisa, vključno s predvajanjem filma 'Slovenija moja dežela',bo pripadala mentorju, neodvisnemu filmskemu režiserju, Dimitru Anakijevu.
Po programskem delu sledi diskusija.

Vljudno vabljene in vabljeni!

četrtek, 13. september 2012

Poziv na plenum


PLENUM OEIKA
V SREDO, 19.9.2012, ob 12.00 h
Na ODDELKU EIKA, Zavetiška 5



Kolegice in kolegi!

Po rebalansu proračuna, ki je prikrajšal Univerzo v Ljubljani za 14. milijonov evrov, nas je sedanja vlada ''presenetila'' še z novelo Zakona o visokem šolstvu. Zakon, če bo sprejet, pomeni nadalnje degradiranje visokega šolstva, saj omogoča uvedbo šolnin, odpuščanje zaposlenih na fakultetah, povečanje delovnih obveznosti preostalim zaposlenim, politični prevzem oz. nadzor agencije NAKVIS, itd. Pozivamo vse študente, oddelčne profesorje in druge zaposlene, da se povežemo in se odločno upremo pritiskom idiotske vlade.


Oddelčni plemun bo namenjen diskusiji o trenutnem dogajanju in novim strategijam našega delovanja, z namenom preprečevanja vladnega reformiranja visokega šolstva.



Peticija proti noveli Zakona o visokem šolstvu


Vsem študentom in študentkam!


Prišel je čas, da se povežemo in se odločno zavzamemo za skupne študentske interese. Po nujnem postopku bo Vlada RS v kratkem sprejela novelo Zakona o visokem šolstvu, ki bo dokončno uničila javne univerze v korist privatnih.
Zakon bo, če bo sprejet, omogočil:
- šolnine
- odpuščanje zaposlenih na fakultetah;
- najmanj 30 % povečanje delovne obveznosti preostalim zaposlenim;
- ustanovitev treh novih univerz (združitev privatnih fakultet);
- političen prevzem agencije, ki nadzira kakovost visokega šolstva;
-odprtje visokošolskega prostora za tretjerazredne fakultete iz tujine.
Rektorji slovenskih javnih univerz in sindikati se odločno borijo proti škodljivemu zakonu. Stopimo skupaj še mi.
Preprečimo šolnine in razgradnjo socialne države! Ohranimo šolstvo javno, kakovostno in dostopno! 

http://www.petitions24.com/peticija_proti_noveli_zakona_o_visokem_solstvu




ponedeljek, 16. april 2012

Upori in spremembe v družbi, znanosti in izobraževanju

Organizatorji

Sindikat visokega šolstva in znanosti "Akademska solidarnost"

Gibanje "Mi smo univerza"

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Mednarodni strokovno-znanstveni posvet

Upor in spremembe

v znanosti, izobraževanju in družbi

Ljubljana – Zagreb

19.–21. 4. 2012.

Međunarodni stručno-znanstveni skup

Otpor i promjene

u znanosti, obrazovanju i društvu

Organizatori

Sindikat visokog obrazovanja i znanosti "Akademska solidarnost"

Pokret "Mi smo univerza"

Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Ljubljani

Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu

Filozofski fakultet Sveučilišta u Ljubljani

Mednarodni strokovno-znanstveni posvet

Upor in spremembe v znanosti, izobraževanju in družbi

(Ljubljana–Zagreb, 19.–21. 4. 2012.)

Posvet "Upor in spremembe v znanosti, izobraževanju in družbi" je nadaljevanje tridnevnega znanstvenega simpozija "Okvir za strategijo: sodobne politike znanosti in izobraževanja", ki je potekal oktobra 2011 v Zagrebu, v organizaciji Sindikata "Akademska solidarnost" in Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Povod za organiziranje tovrstnih posvetov so vse bolj prisotni procesi komercializacije in privatizacije znanosti in visokega šolstva, zaradi česar so bili v zadnjih letih na različnih krajih sveta pojavile številne pobude in gibanja: masovne zasedbe fakultet, stavke zaposlenih v akademskih ustanovah, ulični protesti in drugo.

Ti procesi so na Hrvaškem dosegli vrhunec s poskusom njihove nasilne kodifikacije leta 2011. Temu poskusu so se zaposleni v akademskih ustanovah vse Hrvaške uspešno zoperstavili s številnimi izjavami, z javnimi razpravami in akcijami ter, na koncu, s stavko. Konec istega leta so študenti in profesorji v Sloveniji povezani v gibanje "Mi smo univerza" zasedli del Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, z zahtevo, da se dvigne kvaliteta študija, ukine šolnine in prekarne oblike dela. Te akcije so bile obenem upor spremembam (privatizaciji, komercializaciji ipd.) kot tudi generator sprememb (združevanja in samoorganiziranja zaposlenih v akademskih ustanovah, povezovanja znanosti in visokega šolstva z drugimi sektorji družbe in gibanji idr.).

Izhajajoč iz teh izkušenj smo se odločili organizirati posvet, ki je usmerjen k analizi in interpretaciji praktičnih in teoretskih možnosti, dosega in danosti nekdanjih in sodobnih praks ter oblik upora v znanosti, izobraževanju in družbi.

Međunarodni stručno-znanstveni skup

Otpor i promjene u znanosti, obrazovanju i društvu

(Ljubljana–Zagreb, 19.–21. 4. 2012.)

Skup "Otpor i promjene u znanosti, obrazovanju i društvu" nastavlja se na trodnevni znanstveni simpozij "Okvir za strategiju: suvremene politike znanosti i obrazovanja" koji je održan u Zagrebu, u listopadu 2011. godine, u organizaciji Sindikata "Akademska solidarnost" i Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu. Povod za održavanje takvih skupova su uznapredovali procesi komercijalizacije i privatizacije znanosti i visokog obrazovanja, zbog čega su se posljednjih godina diljem svijeta organizirale različite inicijative i pokreti, kao i masovne blokade fakulteta, štrajkovi akademskih radnika, ulični prosvjedi i dr.

Spomenuti su procesi u hrvatskom kontekstu kulminirali 2011. godine s pokušajem njihove nasilne zakonodavne kodifikacije. Tom su se pokušaju akademski radnici iz cijele Hrvatske uspješno suprotstavili brojnim izjavama, javnim raspravama i akcijama, a u konačnici i štrajkom. Krajem iste godine su slovenski studenti i profesori udruženi u pokret "Mi smo univerza" blokirali dio Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Ljubljani, zahtijevajući podizanje kvalitete nastave te ukidanje školarina i prekarnih oblika rada. Te su akcije bile ujedno otpor promjenama (privatizaciji, komercijalizaciji i sl.), kao i generator promjena (udruživanja i samoorganiziranja akademskih radnika, povezivanja znanosti i visokog obrazovanja i drugih društvenih sektora i pokreta i sl.).

Polazeći od tog iskustva odlučili smo se organizirati skup usmjeren na analizu i interpretaciju praktičnih i teorijskih mogućnosti, dosega i zadanosti nekadašnjih i suvremenih praksi i formi otpora u znanosti, obrazovanju i društvu.


program: LJUBLJANA

ČETRTEK, 19. 4. 2012

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Filozofske fakultete v Ljubljani (Zavetiška 5; nasproti Gimnazije Vič)

9.00–9.30 Otvoritev posveta in

razglasitev nagrajencev antropološko-fotografskega natečaja

9.30–12.00 Predavanja: Zakaj (sploh) rabimo teorijo?

· Bojan Baskar: O čem govorimo, ko govorimo o teoriji?

· Tomislav Pletenac: Privrženost teoriji

· Drago Rotar / Taja Kramberger: Univerza kot družbena institucija in prakse oblasti

· Nikolai Jeffs: Sledenje "tiraniji nestrukturiranosti" in "tiraniji tiranije"

Moderatorka: Uršula Lipovec Čebron

12.00–12.15 Odmor za kavo

12.15–14.45 Okrogla miza: Angažirana etnografija

· Sara Pistotnik: Onkraj opisa in analize: prispevek etnografije pri gradnji bojev

· Tomaž Gregorc: Dileme angažirane antropologije skozi okvir militantnega raziskovanja

· Uršula Lipovec Čebron: Angažirana etnografija in vprašanje smisla raziskovalne dejavnosti

· Bojan Dekleva / Špela Razpotnik: Raziskovanje v socialni pedagogiki – udeleženost, sodelovanje, usmerjenost

· Ivona Grgurinović: Etnografija in raziskovanje sodobnih družbenih gibanj

Diskutanta: Miha Novak in Aljoša Dujmić

14.45– 15.45 Odmor za kosilo

15.45–18.15 Forum: Razmislek o zasedbi Filozofske fakultete – Kaj smo dosegli? Česa nismo? Kaj še bomo?

Sodelujejo: Lilijana Burcar, Gaber Aleš, Rastko Močnik, Miha Poredoš, Ana Brancelj, Damijan Štefanc, Adam Berišić, Dragan Nikčevič

Moderatorja: Bojan Baskar in Blaž Bajič

18.15 Odhod na demonstracije proti varčevalnim ukrepom

PETEK, 20. 4. 2012

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Filozofske fakultete v Ljubljani (Zavetiška 5; nasproti Gimnazije Vič)

10.00–13.00 Delavnica: Alternativne oblike združevanja, ekonomije subalternacije

· Blaž Habjan: Stanovanjske kooperative

· Vasja Simić: Socialni inkubator

· Marko Pretner: Zadruga Soča-Trenta

· Blaž Murn: Kreativne zadruge

· Anton Komat: Biozofija

Moderator: Peter Simonič

13.00–14.30 Odmor za kosilo

14.30 – 17.30 Delavnica: Umetniške prakse med subverzivnostjo in konformizmom

Delavnica angažiranega gledališča KUD LJUD in umetniška akcija v javnem prostoru v centru Ljubljane

Moderator: Primož Časl

SPREMLJEVALNI PROGRAM POSVETA

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Filozofske fakultete v Ljubljani (Zavetiška 5; nasproti Gimnazije Vič)

· Antropološko fotografski natečaj 2012

Razglasitev nagrajencev: 19. 4. 2012

· Ponedeljek, 16. 4. 2012, ob 18h

Projekcije z diskusijo: Večer angažiranih filmov

· Torek, 17. 4. 2012, ob 17h

Okrogla miza: Teorije in prakse raziskovalcev iz Colectivo situaciones

· Sreda, 18. 4. 2012, ob 10h

Delavnica: Časopisno gledališče in priprava transparentov za stavko javnega sektorja (18. 4.) in demonstracij proti varčevalnim ukrepom (19. 4.)


program: ZAGREB

PETAK, 20. 4. 2012.

Vijećnica Filozofskog fakulteta u Zagrebu (Ivana Lučića 3)

9:00–9:30 Otvaranje zagrebačkog dijela skupa i

očitovanje Sindikata "Akademska solidarnost" o prijedlogu izmjena Zakona o znanstvenoj djelatnosti i visokom obrazovanju

9:30–12:00 Obrazovne i znanstvene politike

· Mislav Žitko: Preludij za komodifikaciju obrazovanja: teorija ljudskog kapitala

· Andrea Milat: Uloga humanističkih znanosti u izgradnji društveno odgovornog obrazovnog sustava

· Mario Kikaš: Kapitalizam, nacionalizam i intervencionizam: kratki osvrt na stanje u obrazovnom pogonu Bosne i Hercegovine

· Petar Jandrić: Akademska direktna akcija: dvorske lude u umreženom društvu

· Dijana Ćurković: Diskurs preambule prijedloga Zakona o znanstvenoj djelatnosti

· Diskusija

12:00–14:00 Pauza za ručak

14:00–15:30 Znanstveni časopisi, znanstveni sustav i smisao znanosti

· Goran Pavlić: O kolegijalnosti – ka novoj pedagogizaciji epistemologije

· Sandra Križić Roban: S ili bez razmaka – maratonsko ritualno brojanje znakova u svrhu prikupljanja uvjeta za izbor u zvanje

· Igor Čatić: Kakve časopise treba Hrvatska?

· Diskusija

15:30–16:00 Pauza

16:00–18:00 Humanističke znanosti i pluriperspektivnost

· Zvonko Kovač: Interdisciplinarna solidarnost

· Hrvoje Jurić: Multidisciplinarnost, pluriperspektivnost i integrativnost u znanosti i obrazovanju

· Marija Selak: U limbu predgovora

· Morana Čale: Proučavanje ('male' nacionalne) književnosti u doba tehnobirokratske dominacije

· Diskusija

18:00–18:30 Pauza

18:30 Panel: Uz kritiku Deklaracije o znanosti i visokom obrazovanju

Sindikata "Akademska solidarnost"

Moderatorice: Ankica Čakardić i Ivana Perica

PETAK, 20. 4. 2012.

Dokukino Croatia (Katančićeva 3, Zagreb)

21:00 Projekcija filma Blokada Igora Bezinovića

22:30 Razgovor: Blokada – tri godine kasnije

SUBOTA, 21. 4. 2012.

Vijećnica Filozofskog fakulteta u Zagrebu (Ivana Lučića 3)

10:00–11:30 Istraživanja akademske zajednice

· Ksenija Klasnić, Petra Rodik, Izvor Rukavina: Anketiranje inicijative Akademska solidarnost

· Sunčana Kukolja Taradi: Da li je akademsko varanje postalo prihvatljivo ponašanje?

· Iva Melinšćak Zlodi i Marijana Glavica: Dostupnost znanstvenih informacija u hrvatskim akademskim knjižnicama

· Diskusija

11:30–12:00 Pauza

12:00–14:00 Radionica: Zaoštravanje situacije u Hrvatskoj i Sloveniji –

strategija za obranu znanosti i visokog obrazovanja

Sudjeluju: Anja Muhvič, Blaž Bajič, Miha Novak, Aljoša Dujmić, Primož Časl, Uršula Lipovec Čebron, Hrvoje Jurić, Đurđica Čilić Škeljo, Marija Selak, Marijana Hameršak

14:00–15:30 Pauza za ručak

15:30–17:30 Načela i metode otpora

· Ivana Zagorac: O kritičkome mišljenju

· Saša Blagus: Znanost i gušenje otpora

· Zdravko Popović: Društveni sustav kao bioetičko pitanje

· Markus Schatten: Politički aktivizam 2.0 – pregled alata i mogućnosti na suvremenom Webu

· Diskusija

17:30–18:00 Završna diskusija

ORGANIZACIJSKI ODBOR

Blaž Bajič, Bojan Baskar, Adam Berišić, Lilijana Burcar, Primož Časl, Đurđica Čilić Škeljo, Aljoša Dujmić, Žiga Gorišek, Marijana Hameršak, Hrvoje Jurić, Bojan Krištofić,

Uršula Lipovec Čebron, Ivana Ljuština, Rastko Močnik, Anja Muhvič, Bruna Nedoklan, Miha Novak, Dejan Plantak, Miha Poredoš, Izvor Rukavina, Marija Selak, Peter Simonič, Katja Smolar, Neža Sovinc, Juš Škraban

KONTAKT

Mi smo univerza

mismouniverza@gmail.com

Akademska solidarnost

akad.solidarnost@gmail.com