AngartFilm

AngartFilm

V četrtek, 28.2.2013 ob 20:00 h, bomo na dogodku AgartFilm v Infoshopu na Metelkovi govorili o antagonističnem odnosu slišečega in ne-slišečega, družbenem razumevanju slišečih (posameznic in posameznikov) in gluhih, ter možnostih vključevanja slednjih v prakse, ki so po splošnem prepričanju rezervirane le za tiste, ki slišijo.

Po mnenju Blaža Bertoncelja gluhi predstavljajo »skupino ljudi, za katere na podlagi dejstva, da ne slišijo glasbe, velja splošno mnenje, da ne morejo plesati. Vendar pa gluhi zaznavajo glasbo kot vibracijo in jo lahko uporabljajo za izvedbo plesnega giba. Hkrati se zavedajo, da je njihovo dojemanje glasbe drugačno, ker te ne slišijo, zato si večinoma ne upajo vključiti v plesne dejavnosti, kjer bi bili v stiku s slišečimi in tako izpostavljeni. Tako v najboljšem primeru organizirajo zabave v zaprtem krogu, kjer lahko prosto plešejo, najpogosteje pa plesa sploh ne vključijo med svoje dejavnosti. Strah gluhih pred plesom, sploh družabnimi plesi v paru, ki imajo strikten ritem, je delno povezan s prepričanjem, da ne morejo pravilno slediti ritmu. Argentinski tango je ples v paru, ki za razliko od drugih družabnih plesov nima standardiziranega ritma. Bistvena je komunikacija v paru in kreativna uporaba glasbe«.

Blaž Bertoncelj, plesni pedagog in učitelj argentinskega tanga bo, izhajajoč iz svoje delovne prakse in raziskave v okviru diplomske naloge 'Pilotska raziskava plesno gibalnih in socialnih vidikov aplikacije', govoril o novih in do sedaj večinoma neobravnavanih možnostih druženja gluhih in vključevanje le-teh v rekreativne prakse, ki so, še vedno, le skopo obravnavane ali pa so bile, na podlagi stereotipnega razmišljanja popolnoma zavržene, saj imajo po njegovem mnenju »gluhi sicer bistveno manj možnosti socializacije kot slišeči, za kar lahko najdemo vzrok v predsodkih slišečih na eni strani in v večinoma nizkem samozaupanju gluhih na drugi. To vodi populacijo gluhih v izolacijo in omejevanje na določene aktivnosti 'primerne' (samo) za gluhe«.

Priznana gluha bobnarka Evelyn Glennie, ki je v svoji karieri sodelovala s pevko Björk (album Telegram) in številnimi drugimi glasbenimi izvajalci, kot so npr. Steve Hackett, Bela Fleck, Bobby McFerrin, Fred Frith in The King's Singers je mnenja, da je gluhost nerazumljena s strani širše javnosti. V svoji knjigi z naslovom Hearing Essay, ki jo je izdala leta 1993, med drugim pravi:

»Obstaja splošno napačno prepričanje, da gluhi živimo v svetu tišine. Za razumevanje narave gluhosti, moramo najprej razumeti naravo sluha. Sluh je v osnovi specializirana oblika dotika. Zvok je preprosto samo vibrirajoč zrak, ki pride skozi uho in se prevede v električni signal, ki ga potem obdelajo možgani. Vendar ne samo sluh, tudi dotik povzroči enako … Iz nekega razloga delamo razliko med slišanjem zvoka in občutenjem vibracije, v realnosti sta eno in isto... Gluhost ne pomeni, da ne slišiš, pomeni le, da je nekaj narobe s tvojimi ušesi … »

O antagonističnem odnosu slišečega in ne-slišečega, družbenem razumevanju slišečih (posameznic in posameznikov) in gluhih ter problematiki socialne izoliranosti/izključenosti, bo iz emske perspektive govorila učiteljica za gluhe in naglušne, Petra Rezar.

V vizualni obliki bomo predstavili tudi projekt 'Heartbeat Hears the Beat', ki ga vodi psihologinja in plesalka Ajda Pfifer, ki se pa, poleg omenjenega, v svojem doktorskem študiju ukvarja z jezikovnim razvojem gluhih otrok.

Kratek opis projekta 'Heartbeat Hears the Beat' :

V projektu se izvajalci osredotočajo na kulturno aktivacijo gluhih, ranljive skupine v družbi in jim na stežaj odpirajo vrata enakih možnosti. Zanje pripravljene plesne delavnice so tudi nadgradili v celovečerni plesni predstavi.

Vljudno vabljene in vabljeni, da se udeležite četrtkovega dogodka AngartFilm in se tudi sami vključite v diskusijo!