Angažirana etnografija. Kaj so njeni nameni/smotri?
...njeni prvi koraki...
Namen Angažirane etnografije je, v prvi vrsti, da se zberejo, kvalitativni podatki (s pomočjo etnografske metode), ki naj bi bili odraz nekega realnega stanja ljudi, ki se v vsakodnevnem življenju, vsak od njih po svoje, srečujejo s svojimi (eksistenčnimi) problemi. Te zbrane podatke bomo nato še sistematično obdelali (s pomočjo komparativne metode), kjer bo tudi možno izpostaviti, izluščiti določene vzorce, ki se pri večini pojavljajo oz. bolj jasno izstopajo iz zbranih podatkov naših terenskih etnografij. Nam pa bo tako tudi postalo bolj jasno to, kako se dejansko sistemski problemi, pri ljudeh, manifestirajo. Na ta način menim, bomo lažje analizirali nek širši družbeni vzorec, ga znali umestiti v širši kontekst (holizem) in kar je po mojem mnenju najpomembneje, na koncu še podali alternativo za razreševanje problema. Torej, dejansko nas ne zanima samo kaj oz. kateri problemi so in v kateri etnološki/antropološki kontekst ali diskurz spadajo (tako, po mojem mnenju, slednji ostajajo v večini primerov zaprti med stenami in so sami sebi namen), temveč kako naj se rešujejo. Radikalno misliti na družbenem, sedaj odprtem polju, ne pomeni nič drugega kot radikalno zahtevati in preko tega stvariteljsko izpeljati, ustvarjati (pozicije proti-moči), z in za namene in cilje tistih, ki so v poziciji izključenih, prizadetih ali kakorkoli marginaliziranih.
Zaradi razumevanja problemov in namenov po razreševanju le teh menim, da je nujno, da se Angažirana etnografija osredotoča, v različnih prostorih, na vse oblike ''nevidnih'' problemov, ki predstavljajo neko realnost ljudi samih in preseže naše predstave, onkraj obremenjenosti medijskega diskurza in (lastnih) ideologij. Brez poznavanja samega ozadja (problemov) ni mogoče jasno videti celote.
Aljoša Dujmić
Ni komentarjev:
Objavite komentar