PROBLEM DEHUMANIZACIJE NA ODDELKU
Pismo podpore
Glede na to, da so nas, študente in profesorje, takoj ob začetku drugega semestra presenetile digitalne ključavnice na vratih našega oddelka, smo se študentje, po oddelčnem plenumu, ki je bil v sredo 22. 2. 2012, odločili, da vam, kot predstojniku oddelka, pošljemo pismo, v katerem izražamo popolno nestrinjanje z ''varovalnimi ukrepi'', ki jih ponovno izvaja oz. stopnjuje vodstvo Filozofske fakultete. Pri tem podpiramo vsa vaša individualna in kolektivna prizadevanja, s katerimi ste se, zaposleni na oddelku, zoperstavili uvedbi elektronskih kartic oz. digitalnih ključavnic.
V nadaljevanju bomo temeljito argumentirali, zakaj smo mnenja, da se znotraj našega oddelka stopnjujejo nazadnjaške oblike panoptikonskega nadzora, ki, kot politično ideološke strategije in slaboumni konstrukti pozicij moči, ustvarjajo in poustvarjajo vedno nove oblike dehumanizacije telesa in uma, omejujejo prostor suverenega oz. neodvisnega intelektualnega prostora in ogrožajo življenja študentov in profesorjev. Zaprti prostori omejujejo interaktivna delovanja subjektov, medtem ko so le odprti prostori sfere svobodnega delovanja in povezovanja. Med drugim želimo poudariti, da ne bomo nasedali, za nas nesprejemljivim izjavam fakultetnega vodstva, ko oz. če bo želelo kot varovalni ukrep ''opravičiti'' postavitev digitalnih ključavnic.
Dobro vemo, da je naš oddelek pred leti, iz svojega lastnega proračuna, investiral 3500 eurov za to, da je zaposlenim izdelal enoten ključ, ki naj bi odpiral vsa vrata oddelčnih prostorov. Na novo nameščene digitalne ključavnice so po našem mnenju sporne:
- prvič, pravno kršijo pravico do lastnine, ki je bila tako odtujena našemu oddelku s tem, da se je sedaj poenoten ključ nadomestil z digitalnim odpiranjem vrat,
- drugič, kot smo obveščeni, je dekan Filozofske fakultete navajal različne podatke o zneskih oz. višini investicije namenjene postavitvi digitalnih ključavnic. Od začetnih 80.000 eurov, kot jih je dekan prikazal na začetku, so se, zaradi zunanjih odzivov nestrinjanja, stroški spustili na domnevnih 60.000 eurov. Če upoštevamo še pogodbene stroške servisiranja, lahko predvidevamo, da je investicija zlahka dosegla oz. presegla znesek 100.000 eurov. Študentje smo zgroženi nad tem, da vodstvo fakultete daje prednost digitalnim sredstvom ''varovanja'' pred materialnimi sredstvi, ki so nujno potrebni za študijske namene. Znotraj našega oddelka tako primanjkuje strokovne študijske literature, dostopnost do brezplačne internetne literature ostaja neurejena, računalniška oprema je, glede na število študentov nezadostna ter se kvari, ker je stara in tako otežuje naše študijsko delo. To opazujemo še posebej študentje, ki se ukvarjamo z vizualno antropologijo. Pomanjkljivost računalniške in druge tehnične opreme otežuje naše delo, ki se, na primer, kaže pri realizaciji etnografskih filmov in s tem otežuje razvoj vizualne antropologije. Poleg tega se študentje sprašujemo, zakaj vodstvo fakultete daje prednost ''varovalnim ukrepom'' pred, na primer, neurejenim dostopom za invalidne osebe v prostore oddelka? Za nas pa je najbolj sporno to, da bi se lahko, prvič, sredstva namenjena digitalnim ključavnicam porabila za štipendije tistih študentov, ki so, zaradi novega diskriminatornega zakona o štipendiranju, sedaj de facto obravnavani kot tuji študentje in je njihov študij, zaradi materialne ogroženosti, postavljen pod vprašaj. In drugič, smiselno bi bilo, da bi se omenjena sredstva porabila za zmanjšanje oz. ukinitev šolnin za doktorski študij – jasno je namreč, da se z uvajanjem šolnin udejanjajo strateški mehanizmi selekcije, ki služijo izključevanju in ustvarjanju novih hegemonij,
- tretjič, smo mnenja, da manipulativni ''varovalni ukrepi'' (digitalne ključavnice) dejansko ogrožajo varnost in življenja študentov. Študentje zato želimo vedeti, kako se bodo zavarovala življenja študentov in zaposlenih v primeru potresa ali požara, ko bi elektronski sistem odpovedal in se vrata ne bi odprla zaradi okvare digitalnega sistema? Jasno je, da v tem primeru študentje in zaposleni nimamo nobene možnosti uporabe zasilnega izhoda, ker so - kar je strašljivo - na oknih postavljene železne rešetke,
- četrtič, dehumanizacija telesa in uma, ki ga sedaj stopnjujejo še digitalne ključavnice, ustvarja nadzorovani fordistični tekoči trak v produkciji znanja znotraj ''varovanega'' študijskega prostora in robotizira študijski proces.
- petič, ta novost ne upošteva t.i. človeškega faktorja: npr., v primeru zamujanja zaradi gneče na cesti – ker se vrata predavalnice zaklepajo - je dostop do predavanj študentu/študentki otežkočen. obenem pa prekinja pedagoški proces,
- šestič, avtonomni oddelčni prostor, habitat, se degradira, ker se:
a) z zapiranjem (ali bolje rečeno zaklepanjem) omejujejo interaktivna delovanja subjektov, medtem ko so le odprti prostori sfere svobodnega delovanja in povezovanja,
b) izniči svobodna izbira (v našem primeru digitalne ključavnice da ali ne), suverenost in neodvisnost intelektualnega prostora,
c) znanje zapira pred javnostjo (simbolni pomen, ki ga prinašajo digitalne ključavnice, je očiten: vsa univerzitetna predavanja, ki naj bi bila javnega značaja oz. odprtega tipa so podvržena procesu, o katerem je Max Weber govoril kot o kategoriji izključevalnega zapiranja.
Študentje želimo opozoriti tudi na to, da so nove oblike nadzorovanja v vsakdanjem življenju zelo nevarne, ker se pod krinko ''varovanja'', ki jo v družbenem življenju izpostavljajo nosilci pozicij moči v povezavi s represivnimi organi, skrivajo ekonomsko-politični interesi prav nosilcev pozicij moči, kateri dejansko vsakodnevno multiplicirajo oz. poustvarjajo nove oblike strahu oz. imaginarnih oblik nevarnosti, da ohranjajo svoje, v gramscijevem pomenu hegemonične pozicije in z nameni po ohranjanju legitimnosti svojih lastnih ideologij opravičujejo svoje strategije nadzorovanja in kaznovanja.
Študentje si ne bomo nadeli karakternega kožuha prestrašene ovce zato, da se bo še naprej šopiril in bohotil manjvrednostni napoleonski kompleks fakultetnega vodstva, ki samo in samo sebi dokazuje veljavo v obliki nadzorovanja, vladanja in lažnega pastirskega varovanja, saj, kot na prvi pogled deluje, postajajo oddelčni notranji in zunanji prostori, z vsemi represivnimi oblikami nadzora, ki se sedaj izvajajo oz. delujejo na Zavetiški 5, nevarna postklasična kaznilnica. Nameščene so: zunanja železna ograja, rešetke na oknih, video kamere in sedanja - ''nova izboljšava'' – digitalne ključavnice. Pa ne pozabimo še na varnostnike.
Naj še enkrat poudarimo, da izražamo solidarnost z vašimi prizadevanji za odpravo elektronskih ključavnic in upamo, da se bodo čim prej zamenjale s starimi.
Angažirani študentje
Alican
